Orli iz Kartagine bi poleteli v Pariz

Metz – Čeprav po treh tekmah še nima zmage, se Tunizija še zdaleč ni odrekla napredovanju iz skupine. Če bo izgubila danes proti Sloveniji, pa ne bo več vse v njenih rokah v boju z Islandijo za 4. mesto in sodelovanju v spektaklu osmine finala proti Franciji. Da bo uprizorila senzacijo, je vseeno malo verjetno.

Slovencev ne smejo zavesti izkušnje s prijateljskih tekem pred OI, sredi julija lani je bilo v Mariboru 33:25, v Trbovljah kar 39:24. Tunizijci so prikazali več borilnih kot rokometnih veščin in tudi umazanih potez, zato je bilo kar nekaj hude krvi. V Riu so zatem osvojili zgolj točko, malce presenetljivo s Katarjem, izgubili pa tudi proti Argentini, in zasedli zadnje, 12. mesto.

A še zdaleč ne gre za reprezentanco, ki bi jo lahko odpisali. Proti Makedoniji je vodila večji del tekme, še v 40. minuti za štiri gole, pa ji je na koncu zmanjkalo moči. Dobro se je upirala Španiji in potem vzela točko Islandiji, čeprav bi lahko obe. Tudi v Metzu je veliko priseljencev iz severne Afrike, ki bučno podpirajo svoje rojake.

Zaščitni znak reprezentance selektorja Hafedha Zouabija je Issam Tej, ki kljub 37 letom in vidnemu trebuščku predstavlja veliko nevarnost na črti. Wael Jallouz je v Barceloni za Kirilom Lazarovom drugi najboljši strelec v ligi prvakov, toda v reprezentanci mu nikakor ne steče, a lahko vsak čas eksplodira. Proti Islandcem je sicer strelsko blestel levoroki Amine Bannour z 12 goli, mehki roki imata krilna igralca Oussama Boughanmi in levoroki Amen Toumi iz Montpelliera.

Kratka klop pa je tista, ki Tunizijcem, afriškim podprvakom, lahko povzroča skrbi pred tekmo s Slovenijo, pa četudi so za razliko od tekmecev imeli pred njo prost dan. Samo začetna sedmerka izgleda čvrsto, z rezervisti bodo težko spremljali slovenski ritem, zato se bodo zanašali na moč in tudi umazane trike, na katere Slovenci ne smejo nasedati. »Orlom iz Kartagine«, kot je vzdevek vseh tunizijskih reprezentanc, bi veljalo hitro pristriči krila.

Zlati časi tunizijskega rokometa so že precej oddaljeni, devetkratni afriški prvaki so bili najbližje kolajni na domačem SP leta 2005, ko so osvojili 4. mesto. Takrat jih je vodil nekdanji celjski trener Sead Hasanefendić, ki je pustil največji pečat v tunizijskem rokometu. »Slovenija je brez dvoma favorit, toda morala bo biti zelo pazljiva, ker ima Tunizija zelo nevarne strelce. Presenetil me je vratar Makram Missaoui, ki je vskočil namesto odsotne številke 1 Marouena Maggaiza. Ne pozabite, da bo Slovenija imela samo 24 ur premora, zato bo verjetno tudi malce utrujena po tekmi z Makedonijo. Morala bo biti zelo potrpežljiva ter čakati, kdaj bo Tunizijce zapustila zbranost, ker je njena glavna hiba je taktična naivnost, to pa izvira iz neizkušenosti strokovnega štaba, ki ne sledi sodobnim smernicam v evropskem rokometu,« je povedal Hasanefendić, tukaj v Metzu kot častni ambasador tunizijske zveze.