Tiskane izdaje
Celje – V rokometu je vloga favorita na gostovanju vselej nehvaležna. Ko gre za tekmo pri državnem prvaku, kjer nisi zmagal že tri leta, toliko bolj. Če bodo Celjani jutri kos izzivu, se bodo veselili 18. naslova državnega prvaka, prvega po štirih letih. Če ne, se bodo travme poglobile in Gorenje bo tretjič zapored osvojilo lovoriko.
Celju Pivovarni Laško pripada vloga favorita, o tem ni dvoma. Že pred sezono jo je (sicer nerad) sprejel bivši trener Vladan Matić, ki še ni imel treh okrepitev iz Minska (Mačkovšek, Bundalo, Miklavčič), na katere lahko računa naslednik Branko Tamše. Gorenje je medtem odslovilo Klemna Cehteta in Darka Cingesarja, Luka Dobelšek je poškodovan, Jernej Papež le za silo nared. Glavna težava pa je seveda poškodba glavnega igralca Staša Skubeta. Na čudežno okrevanje kolena se ne gre zanašati ...
Nazadnje, ko je zadnja tekma neposredno odločala o prvaku, je bilo leta 2011. Ampak tedaj je Gorenje potrebovalo domačo zmago z vsaj petimi goli proti Cimosu, kar je bil prevelik zalogaj. Tokrat je usoda Gorenja in Celja povsem v njunih rokah – kdor bo zmagal, bo prvak. Celjani so v Šaleški dolini nazadnje zmagali 13. maja 2011. A dobili so zadnji tekmi proti večnim tekmecem: v Golovcu v polfinalu pokala in v Zlatorogu v derbiju 5. kola končnice DP. Obakrat je bil zmagoviti recept v tesnem pokrivanju Staša Skubeta. Tokrat se bo Tamše verjetno raje kot za obrambo 5-1 ali 5+1 odločil za različico 6-0. Prvič bo v »svoji« dvorani na gostujoči klopi. Za razliko od kolega Ivana Vajdla nima težav s sestavo ekipe. Poškodbe so v Zlatorogu kar prepovedane. »Kdor bi si privoščil poškodovati ali zboleti pred takšno tekmo, za katero živimo in delamo vso sezono, naj se gre kar solit,« se je pošalil celjski kapetan Luka Žvižej, eden od peščice igralcev (Marguč, Razgor, Ranevski), ki ve, kako je s Celjem osvojiti državni naslov.
Pivovarji delujejo zreli za prekinitev štiriletne suše. V končnici so dobili vseh devet tekem, nazadnje s 14 goli razlike razbili Maribor, ki je pred tem zmagal v Velenju. Še močnejši adut kot forma bo širši izbor kakovostnih igralcev, ki bodo narekovali silovit ritem in lomili tekmece. A »ose« so že večkrat pokazale, da znajo najbolj pičiti, ko jih vsi odpišejo. Tako je bilo na uvodnih derbijih sezone, ki sta Celjanom pustila hude posledice. Psihološka trdnost pa bo pomemben, morda odločujoč dejavnik.
»Glave morajo biti povsem hladne, misli nam ne smejo uhajati nikamor. Derbi je derbi, na eni tekmi se lahko zgodi vse. Zato moramo ostati zbrani vseh 60 minut. Vprašanja, kot je denimo, kaj pa, če nam ne bo uspelo, moramo enostavno izbrisati in se držati načrta. Tudi morebitne provokacije ali slabe sodniške odločitve nas ne smejo vreči s tira, gre za naslov, po katerem že tako dolgo hrepenimo,« k popolni mobilizaciji poziva Žvižej, ki je nedavno podaljšal zvestobo matičnemu klubu do leta 2017. Dovolj je izkušen in ve, da so na takšni tekmi celjski igralci sami sebi najhujši tekmeci. Če jim bo pritisk prišel do živega – kar ne bi bilo prvič –, bo to voda na mlin Gorenju, ki lahko igra bolj sproščeno. Pred sezono so mu redki pripisovali možnosti za ubranitev naslova, tudi vodstvo ni postavljalo takšnih zahtev. Medtem je celjski direktor Roman Pungartnik odkrito govoril, da je napočil čas žetve.
Celje, ki mu zadošča že remi, si po pokalnem naslovu obeta dvojno krono. Tamše je izjavil, da derbi ne bo za sladokusce. Nerodno se je izrazil. Morda tekma res ne bo lepa za oko, a kaj boljšega si lahko rokometni navdušenec želi kot dvoboj na vse ali nič med najboljšima slovenskima kluboma, evroligašema? Blefiranje odpade, na mizi so vsi žetoni, v peklu Rdeče dvorane, kjer bo razmerje med navijači izenačeno, bo spektakel par exellence. Celjani imajo imenitno priložnost sezono, ki se je pred dvema mesecema zdela zavožena, končati zmagoslavno. Če jim bo znova spodletelo, bosta ponedeljkova seja skupščine kluba in zabava ob desetletnici osvojitve evropskega naslova minili v precej klavrnem vzdušju.
