Po Zagrebu sledi slovenska invazija na Varaždin

Zagreb – Slovenija gre naprej. Pričakovala je, da se bo v Varaždin odpravila z bolj polno malho, a tudi točka ji ohranja upanje na vrnitev v Zagreb na zaključne boje evropskega prvenstva. Črna gora ni mogla zamajati slovenskega bojnega načrta, v katerem zdaj piše: jutri zmaga proti Danski. Polfinale se zdi spet malce bližje, saj so razlike postale zelo majhne.

Slovenci niso odigrali dobrega prvega polčasa, nekajkrat so zaostali za gol, obramba je preveč lahko prejemala zadetke, v napadu je malce izstopal le Žiga Mlakar. Toda rezerve so bile očitne. Še zlasti, ker je selektor Veselin Vujović uporabil vseh 16 igralcev. Ostal je sicer brez Gregorja Potočnika, ki je po nekaj sekundah igre zaradi grobega prekrška po ogledu posnetka zagledal rdeči karton.

»Prvi polčas res ni bil nič posebnega, malce smo se lovili, težko je bilo urediti misli po vsem, kar se je dogajalo v zakulisju,« je priznal kapetan Vid Kavtičnik.

Pričakovati je bilo slovensko ofenzivo v nadaljevanju, začela sta jo Blaž Blagotinšek in Miha Zarabec, slednji je po zanj neobičajnem zadetku iz skoka poskrbel za prvo vodstvo s tremi goli (17:14). Navijači so bili navdušeni, zastava predsednika Boruta Pahorja je zaplapolala na tribuni, kjer se je po golih Boruta Mačkovška in Marka Bezjaka, igralca tekme, za 21:16, že več kot 15 minut pred koncem začela veselica.

Tekma bo v lepem spominu ostala slovenskemu orjaku Maticu Suholežniku. Še pred nekaj tedni si ni mogel misliti, da bo sploh šel v Zagreb, včeraj je začel tekmo in gre v drugi del. Ponosen? »Seveda sem ponosen, žal se je Mateju Gabru pripetila poškodba, meni se je nasmehnila sreča, ki jo želim čim bolje izkoristiti,« je povedal bodoči član Dunkerqua, ki sporoča, da je slovenski obrambni blok čvrst kot stena: »In še bolj bo.«

Vujović je dočakal prvo zmago na EP na slovenski klopi in to proti rojakom. Črnogorci niso imeli ne znanja ne energije za vrnitev v igro in tudi po četrtem nastopu na EP ostajajo brez zmage. Med strelce se je vpisalo 12 Slovencev, presenetljivo ne Darko Cingesar in še bolj presenetljivo ne Blaž Janc. »Nič ne de. Vedno bi podpisal, da ne dam gola in moja ekipa zmaga. Tokrat ni bilo pravih priložnosti zame, ampak s tem se ne obremenjujem. Čestitke ekipi za odličen drugi polčas. V prvem smo morda bili še malce pod vtisom vsega skupaj, kar se je dogajalo po tekmi z Nemčijo. Potem smo pokazali moč,« ostaja kot puška nabrit Janc, ki se je razveselil novice, da so v skupini D vse tri reprezentance, Španija, Danska in Češka, prenesle zgolj po dve točki, kar pomeni, da so stvari odprte: »Zagotovo. Tri tekme, tri zmage. To je vse, kar lahko naredimo.«

Lesjak kot otrok v lunaparku

Malo je manjkalo, pa bi se med strelce vpisal tudi Urban Lesjak, ki je imel svoj šov v vratih, njegovo »havbico« je zaustavila – prečka. Očitno so vrata premajhna in predaleč … »Niso majhna in niso daleč, v vsaki dvorani je enako. Žoga je čudna, ob koncu tekme je polna smole in težko je zadeti. Bom raje natančen, ko bodo prišle še bolj pomembne tekme,« od samozavesti kipi »Lesi«, ki je užival kot otrok v lunaparku ali slaščičarni. »Dobro mi gre, dobro gre ekipi. Nimam razloga, da ne bi imel v golu nasmeha na obrazu. Ko je treba, znam biti tudi resen in zbran.«

Dvorana mu je večkrat skandirala, vratarji se pogosto polnijo s tem, Lesjak ni izjema: »Moram pritrditi, veliko mi pomeni polna dvorana, navijanje. Tudi če igram v gosteh. Ko pa igraš v Areni pred svojimi navijači, je to nekaj posebnega. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki žrtvujejo svoj prosti čas in denar, da nas pridejo podpirat. Madžari so nam zdaj naredili še uslugo, ker so izpadli. Po mojih informacijah se je dvorana v Varaždinu v hipu izpraznila. Zato, Slovenci, dajte že danes začeti z invazijo na Varaždin. Obljubljam, da vam ne bo žal. Čutim, da imamo lepe možnosti za vrnitev v Zagreb. Vsak je premagljiv. Za zgled moramo imeti Čehe in tudi sebe. Smo močna, hrabra ekipa, ki se ne boji nikogar.« Tudi v varaždinski Areni bo glasno odmevalo, kdor ne skače, ...