Tiskane izdaje
Ljubljana – V soju bliskavic ter pred številčno sedmo silo so se slovenski rokometaši zadnjič predstavili javnosti pred jutrišnjim odhodom na 24. SP. A kaj kmalu je postalo jasno, da je znano le to, da ni skoraj nič znanega glede končnega seznama 17 potnikov v Katar.
Vidno utrujeni po napornem turnirju v treh danskih mestih so izbranci selektorja Borisa Deniča prišli v Petrolovo stavbo na Dunajski cesti v Ljubljani. Tudi zavoljo dveh visokih porazov in remija z Islandijo niso bili ravno prešerno razpoloženi. Pri Deniču so bile še posebej vidne skrbi zaradi poškodb, ki reprezentanco spremljajo že od štarta priprav v Zrečah še pred božičem. Zato ni mogel postreči s t. i. seznamom 16 + 1. To bo storil šele tik pred jutrišnjim odhodom avtobusa proti zagrebškemu letališču, od koder bo reprezentanca poletela v Doho. Takrat bo vedel, ali bo lahko računal na Klemna Cehteta, ki si je poškodoval mečno mišico in imel včeraj pregled z magnetno resonanco. »Klemen je naš edini klasični levi zunanji igralec, ki lahko sproži strel z razdalje, zato se gotovo splača počakati do konca,« povratnika v izbrano vrsto potrebuje Denič, ki se je moral že prej odreči najvišjima Nenadu Bilbiji in Borutu Mačkovšku, udeležencema prejšnjega SP v Španiji. Tudi če bodo zdravniki dejali, da Cehte potrebuje kak teden počitka, bi ga Denič verjetno vzel s seboj kot okrepitev za izločilne boje.
Tabor v Zrečah sta že zapustila krilna igralca Simon Razgor in Gašper Marguč. Na predstavitev v Ljubljano pa so z malce zamude prišli kapetan Uroš Zorman, Uroš Bundalo in Matej Gaber. Tudi pri slednjem je bil velik vprašaj, ki pa je na srečo precej zbledel. »S kondicijskim trenerjem Primožem Porijem sva že delala na polno in koleno se je odlično odzvalo. Prav nobene bolečine ne čutim več,« je zatrdil Gaber. Deniču je vsaj malce odleglo. »Nobenega bolj srečnega od mene,« je dejal Denič, za katerega je član Montpelliera ključen mož v centralnem bloku. Ob njem je najbolj vajen igrati Uroš Bundalo, ki pa zaradi poškodbe stegenske mišice že lep čas ne vadi z ekipo. Tako on kot Gaber bosta imela danes ultrazvok oziroma magnetno resonanco. V idealnem svetu bi Denič ob koncu prečrtal enega vratarja, bržčas Matevža Skoka, ter najverjetneje Blaža Blagotinška in Davida Miklavčiča. A vse bo odvisno od ugotovitev zdravnikov. »V idealnem svetu bi že pred začetkom priprav jasno in glasno sporočil imena 17 potnikov, to bi bilo tudi v skladu z mojim načinom dela. Toda tega še do danes nisem mogel storiti, ker so se tegobe začele že pred zborom,« so poškodbe ves čas kvarile potek priprav. Marko Bezjak se je vmes pozdravil, a sta nazadnje poškodbi staknila še Jure Natek in Sebastian Skube, izkazalo pa se je, da je bil preplah lažen.
»Bal sem se, da bo zdravniški karton opravil selekcijo namesto mene in vse kaže, da se bo zgodilo ravno to,« je zmajeval Denič, ki ima v glavi rezervne načrte. »Obstajajo scenariji B in C in D. V vsakem primeru pa vem, da moram dobiti nazaj vsaj enega 'dinozavra' z dovolj centimetri in kilogrami. Najbolje kar oba.« Če Bundalo ne bo mogel na SP, se bo Denič moral odločati med Kozlino, Blagotinškom, morda tudi Miklavčičem. Če Cehte ne bo mogel zraven, bo nastala še večja vrzel. »V tem primeru bi morali enega od srednjih zunanjih igralcev postaviti na levo stran, kjer bi si delil minutažo s Skubetom. Vemo pa, da nihče ne more doseči gola z 9 metrov. Potem bi se ponovila zgodba iz Srbije pred tremi leti, ko smo do nezavesti mučili žogo pred postavljeno obrambo,« se je na težave s svojega prvega velikega tekmovanja spomnil Denič, ki se mu ideja, da bi Miladinu Kozlini namenil tudi napadalno vlogo, ne zdi najboljša: »Njegova rama še ni čisto v redu. Na Danskem si ga nisem upal pustiti streljati, saj se poškodbe ponavadi zgodijo v napadu. No, nikoli ne reci nikoli. Vedeti pa morate tudi, da ima 'Diko' res veliko mišic, a se tudi hitro utrudi.«
Denič vseeno verjame, da se bo kolo sreče vendarle zavrtelo v njegovo smer: »Bil bi že čas, da se to zgodi.« Generalka na Danskem ni bila najbolj obetavna, a Slovenija je skozi turnir napredovala. Pomočnik selektorja Bojan Čotar je omenil, da so morda igralci igrali pod ročno zavoro in tudi iz strahu pred novimi poškodbami niso šli »na glavo«. »Po svoje jih razumem, a tega si vseeno ne bi smeli dovoliti. Nedopustno je, da reprezentant v kateri koli tekmi ne da vsega iz sebe. Če nisi na 100 odstotkih je nevarnost za poškodbo še večja,« opozarja Denič, ki mu ni bilo v tolažbo, ker so Švedi proti Danski doživeli še višji poraz od Slovenije: »Nikdar se ne veselim tuje nesreče. Vem samo, da bomo Švede tako razbili, ko nam bodo maja prišli v goste v kvalifikacijah za EP, da ne bodo vedeli, kje je izhod iz dvorane.«
Dragan Gajić je že na Danskem izjavil, da se bo treba zamisliti, se resno pogovoriti in morda tudi udariti po mizi. Toda Denič ne načrtuje posebnega motivacijskega nagovora ali prijema: »Če svetovno prvenstvo ni dovolj velik izziv, potem res ne vem, kaj je. Mogoče je pa 'Gajo' mislil, da morajo to narediti igralci sami med seboj. Če je tako, potem nimam nič proti.«
