Prvaki morajo paziti, da ne bodo nasedli prvoaprilski potegavščini

Koper – Še nekaj let nazaj je derbije med koprskimi in celjskimi rokometaši spremljala oznaka »visokega tveganja«. V boju za prvaka je šlo vedno na nož in nocoj bo Bonifika nekakšna časovna kapsula, v kateri bodo navijači podoživeli stare dobre čase, ko je slovenska liga še privabljala vrhunske (tuje) igralce. Poraza branilcev naslova vseeno ne gre pričakovati.

To pa nikakor ne pomeni, da bodo v 3. kolu končnice za prvaka v ligi NLB imeli 20-kratni državni prvaki iz Celja Pivovarne Laško lahko delo. Koper 2013, ki je zrasel na pogorišču evroligaškega Cimosa, državnega prvaka iz leta 2011, iz sezone v sezono napreduje in je na dobri poti, da (p)ostane tretja rokometna sila v državi. Nenazadnje je bil prvi po rednem delu sezone, v katerem nista sodelovala Celje in Gorenje, člana lige SEHA.

V prejšnjem kolu je ekipa trenerja Zorana Jovičića v Škofji Loki sicer zapravila priložnost, da bi se pivovarjem s šestimi bronastimi junaki iz Francije po robu postavila z istim točkovnim izhodiščem. Zdaj za favoritoma zaostaja za dve točki. Če si rumeno-modri že ne morejo delati utvar, da bi lahko sezono končali pred njima, pa lahko krojijo boj za lovoriko, če bi jim uspelo nocoj ali čez teden, ko bodo ob morju gostovali Velenjčani, ukrasti kakšno točko. To bi jim hkrati dalo veliko prednost pred Ribnico v boju za končno tretje mesto.

Koprčani imajo radi rokomet in Bonifika je bila najbolje obiskana dvorana v 1. SRL, na naslednjih dveh tekmah pričakujejo prek 2000 gledalcev. Domači fantje, kar nekaj jih je tudi na »radarju« Celja in Gorenja, bodo želeli potrditi, da se lahko enakovredno merijo z najboljšimi. To so nakazali že na prvi tekmi sezone, superpokalu v Portorožu, kjer so proti Celjanom izgubili s 24:25 in imeli napad za podaljšek, pa tudi v osmini finala pokala Slovenije, ko so decembra lani v Velenju izgubili s 26:29.

Jovičić nima skrbi zaradi poškodb, vrnil se je vratar Jure Vran. Pomembno vlogo bo imel kapetan Uroš Rapotec, ki se ne bi branil prvoaprilske senzacije, vendar se zaveda razmerja moči. »Cilj je čim dlje držati korak s Celjani in jim greniti življenje. Če bi nam s pomočjo navijačev uspelo uprizoriti prvoaprilsko potegavščino, pa se ne bi branil,« se je v skladu z običajem pošalil Rapotec, ki si tako kot soigralci želi popraviti vtis iz Škofje Loke. »Bili smo slabi, živčni, v krču; kar me čudi, saj smo cilje v sezoni izpolnili in je igranje v končnici za nas češnja na torti. Tudi tekmo s Celjem jemljemo tako in zato ni potrebe, da si na pleča nalagamo pritisk. Sproščenost je naš adut.«

Tudi Branko Tamše lahko računa na vse fante, odkar je ramo zacelil Borut Mačkovšek. Na Obali se še najbolj domačega počuti prav Izolan, ki bi se lahko po novem od doma na tekmo pripeljal kar na rolarjih po obalni cesti ... »Rivalstvo na relaciji Izola – Koper obstaja od nekdaj, a prihajam kot igralec Celja. Bo pa tam veliko mojih prijateljev, ki se jim želim pokazati v lepi luči. Čaka nas težka tekma, vendar točki enostavno moramo osvojiti,« je odločen Mačkovšek.