Rehabilitacija modre trinajstice

Ekstremni vzponi in padci so zaščitni znak Nikole Karabatića. Pred letom in pol je bil na vrhu sveta, ko je ubranil naslov olimpijskega prvaka. Nekaj tednov kasneje je bil osramočen zaradi stavniške afere in izgnan iz Montpelliera. Zdaj je spet na konju, s Francijo je postal evropski prvak in bil razglašen za MVP prvenstva.

Ko bo nekega dne izšla knjiga o karieri in življenju Nikole Karabatića – in zdaj skoraj ni več dvoma, da bo –, bo prav gotovo postala uspešnica in najbrž bodo o njej posneli celo film. Ob pogledu na 196 cm visokega in 102 kg težkega črnolasca z gosto brado se mnogim dekletom zašibijo kolena. Odmevna je bila tudi njegova (domnevna) kratka zveza s hrvaško atletsko junakinjo Blanko Vlašić. Okrog njega se že desetletje dviguje prah. Včasih pač prevladajo »balkanski« geni. Po zmagi na OI v Londonu je denimo v vinjenem stanju razbil televizijski studio in voditelju raztrgal obleko. Kmalu zatem je bil osrednji lik v razvpiti stavniški aferi, ki je skoraj končala njegovo kariero. Karabatić je sicer vselej zanikal kakršno koli vpletenost v nameščanje izidov in zaradi pomanjkanja dokazov so mu lani marca preklicali kazen. A Montpellier ni imel razumevanja do igralca, ki je med poškodbo stavil proti svojemu moštvu, in Karabatić se je osramočen zatekel v neugledni Aix-en-Provence. Čez čas je dočakal klic iz Barcelone, kjer je dopolnil sanjsko zunanjo linijo s Sergejem Rutenko in Kirilom Lazarovom ter lahko upravičeno razmišlja, da bo ligo prvakov osvojil še s tretjim klubom. S formo, ki jo je tudi na tem evropskem prvenstvu prikazala omenjena trojica, več kot upravičeno.

Le štiri mesece zatem, ko so častili junaka eurobasketa v Sloveniji Tonyja Parkerja, Francozi zdaj v zvezde kujejo modro trinajstico Nikolo Karabatića, najboljšega igralca 11. EP na Danskem, kjer je Francija v finalu povozila gostitelje iz Danske. Karabatić je tako dočakal popolno rehabilitacijo kot osebnost in športnik. Zelo je navezan na družino in pred dvema letoma je želel očetu, ki je umrl le malo prej, pokloniti zmago na evropskem prvenstvu v svoji drugi domovini Srbiji. Toda tam sta bila Francija in Karabatić daleč od prave podobe in kazalo je, da jima grozi neizogibni zaton. Izkazalo se je drugače. Francozi so osvojili OI in zdaj še EP, za nameček je bil prvič zraven mlajši brat Luka in pokojni Branko ne bi mogel biti bolj ponosen na sinova, katerima je bil vzor. Nikola, Luka in njuni »trikolori« bodo imeli prihodnje leto v Katarju priložnost, da spet združijo vse tri lovorike, ki so jih nazadnje imeli leta 2011, ko je najbolj znani športni časnik L'Equipe Nikolo Karabatića imenoval za šampiona leta (champion des champions). Ta laskavi naziv je dve leti kasneje na Danskem spet upravičil in bil alfa in omega francoske vrnitve na rokometni prestol.

»Pred prvenstvom so nas mnogi označili za avtsajderje. Nekateri so celo govorili, da je naše zgodbe konec. Toda nismo se ozirali na to in smo opravili fantastično delo. S to ekipo smo osvojili že veliko naslovov, morda je bilo kdaj videti enostavno, pa ni bilo. Zmagati tukaj na Danskem pa je bilo naravnost čarobno. Tako sem ponosen na to, kar nam je uspelo, in tako ponosno nosim barve naše dežele,« je bil po finalu vzhičen prerojeni Nikola.