Reprezentanca ostaja enotna

Lusail – Luka Žvižej je bil do dveh minut pred koncem skoraj nezgrešljiv, sedemkrat zapored je zatresel katarsko mrežo. Zalomilo se mu je v najslabšem trenutku, pri izidu 27:28, ko je vratar prebral njegovo namero. A njegova dobra igra ni bila nagrajena in je bil ob Juretu Dolencu, s katerim sta dosegla 10 od zadnjih 11 golov Slovenije, tragični junak.

Imeli ste uspešen strelski dan, pa vseeno doživeli poraz. Je mogoče iz tekme izvleči kaj spodbudnega?

Gotovo je. V obeh polčasih smo se dobro odzvali na zaostanek. Toda ni nam uspelo postaviti pike na i. Katar je zadeval, sploh Capote. Prejeli smo preveč golov z devetih metrov. Zdaj si moramo dobro pogledati, kje smo ga lomili. Ni potrebe po preplahu. Treba se je odpočiti, se pripraviti na naslednjo tekmo. To je svetovno prvenstvo, dogajajo se zmage, porazi, napake  …

Obstaja kaj občutka grenkobe, ker se je zdelo, da sta vam sodnika vztrajno nagajala, Katarcem pa ob koncu dovoljevala dolge napade?

Saj veste, kako je. Dogovorili smo se, da se s sodniki ne bomo obremenjevali, čeprav smo se zavedali, da nam znajo načeti živce. Bili so trenutki, ko bi najraje kaj rekel, pa sem se raje ugriznil v jezik. Na poraz je treba gledati iz naše perspektive. Če hočeš zmagati, moraš biti včasih boljši od tekmeca in še koga. Tokrat nismo bili dovolj boljši. Če bi bili, bi zmagali. Nimamo kaj, tako se je razpletlo in nimamo časa objokovati zamujenega.

Ob vas je bil razigran tudi Jure Dolenec, dolgo ste ga čakali, je morda njegovih osem golov dober obet za naprej?

Najboljše bi bilo, če bi bili vsi na dovolj visoki ravni in bi nevarnost pretila iz vseh položajev. Potem bi se tudi nasprotnik težje pripravil na nas. Mi bomo ostali enotni, podpirali drug drugega, to je ključ uspeha. Zganjanje panike in kazanje s prstom na druge nima smisla.

Slovenija nima izrazitega strelca z razdalje na levi strani, je zaradi tega na slabšem? Bo verjetna vrnitev Klemna Cehteta spremenila stvari?

Če bi tekmo dobili, se ne bi spraševali, kaj nam manjka. Dokler Klemna ni, moramo igrati brez njega. Za zdaj dovolj dobro to mesto zapolnjujejo srednji zunanji igralci Skube, Bombač, Bezjak. Je pa gotovo težko igrati brez »bombarderja«, to nam je vedno manjkalo. Če bo Cehte prišel, bo dobrodošel.

Kako naprej? Vsaj drugo mesto je še vedno dosegljivo.

Seveda ni še nič izgubljenega. Ostati moramo zbrani, iti svojo pot naprej, nadaljevati začrtano. Zastavili smo si več ciljev, tokrat nam ga ni uspelo uresničiti. Jutri je nova tekma in pred nami nov cilj, zmaga.

V prvem polčasu ste prejeli kar 18 golov, to je preveč, mar ne?

Seveda je preveč. Proti Belorusiji smo jih v drugem polčasu dobili celo 21. Enostavno moramo biti vseh 60 minut na visoki ravni, kar še nismo bili. Poraz sicer ni nobena katastrofa. Igrali smo proti močnemu tekmecu, domačinu. Vemo, kako so sestavili ekipo.

Pred vami je brazilski izziv. Za kakšno reprezentanco gre?

Brazilcev po imenih ne poznam, kolikor smo jih imeli priložnost videti in se pogovoriti z igralci, ki so že igrali proti njim, gre za ekipo, ki 60 minut grize tako v napadu kot v obrambi. Gojijo vrsto obrambe 5-1, ki na naših prostorih ni običajna. Dobro se bomo taktično pripravili. Nobena ekipa ni tako dobra, da je Slovenija ne bi mogla premagati.