S sedmino bolje malo počakati

Ljubljana – Zmagovalna miselnost, o kateri so pred štartom govorili v taboru rokometašic Krima Mercatorja, pade na tanek led, ko že po prvi tekmi začno razlagati, da želijo čim dražje prodati kožo v 2. delu lige prvakinj. Igra z Valceo res ne vliva optimizma za nedeljsko tekmo z Budućnostjo, a veljalo bi vsaj poskusiti kožo – odkupiti.

Zdi se, kot da so vsi v Stožicah že pokopali sezono in misli usmerili v novo, ko naj bi v klub prišle igralke, ki bodo zares sprejele novo klubsko filozofijo in lestvico vrednot trenerja Toneta Tislja. Edina korist od petih evropskih tekem bo torej sito, ki bi zrnje ločilo od plev. Obeta se velik kadrovski osip. Včeraj sta pogodbi podaljšali Barbara Varlec Lazović in Andrea Penezić, danes naj bi to storila Jelena Grubišić. To so edine igralke, okrog katerih ni dvoma in naj bi predstavljale okostje novega Krima. Temu bi dodali dve ali tri vrhunske tujke. »Z eno smo se že dogovorili, z drugo smo blizu. Moram reči, da se nam ponuja ogromno igralk. Zato si moramo vzeti čas za razmislek. Če hočeš na vrh, ni dovolj kakovost, temveč tudi značaj,« pojasnjuje direktor Goran Dujić, ki ima vizijo ekipe, sestavljene iz najboljših slovenskih igralk in nekaj vrhunskih tujk.

Vprašanje, ki se poraja, je o čvrstosti vezi med direktorjem in trenerjem, ki priznavata eno avtoriteto – očeta kluba Zorana Jankovića. Da hočeta oba delati v korist Krima, ni dvoma, prav tako ne, da imata drugačne poglede na nekatere reči in se v njunem dialogu iskri. Dobro obveščeni viri govorijo o pomanjkanju enotnosti v klubu, ki naj bi jo nakazal že bojkot novoletne zabave na gradu. Pa tudi o pomanjkanju harmonije v garderobi, četudi igralke to zanikajo. Dejstvo je, da nihče noče prevzeti krivde za slabo igro in jo vali, kamor se da. Tiselj se brani, da je prevzel ekipo, ki mu jo je zapustila Marta Bon. A pripeljal je Kristino Franić, ki ni pokazala kaj dosti. Ker gre za igralko, ki jo je pred leti ob finančnih težavah prva popihala z Galjevice, je težko trditi, da je iz pravega testa. Na drugi strani je proti Romunkam pravi značaj pokazala le Gorica Ačimović, ki pa je trn v peti, ker razmišlja po svoje in nima dlake na jeziku. Še tri okrepitve – Ibolya Mehlmann, Andrea Šerić in Kristina Bille Hansen – se kažejo kot strel v prazno. Če klub res stavi na Slovenke, je čudno, da imajo le-te manjšo vlogo kot v letih prej...

Vse te reči se kajpak odražajo na igrišču. Da marsikaj ne »štima«, se je proti Valcei pokazalo v obrambi, ki je bila daleč »tiseljske«. »Vse, kar se je dogajalo v zadnjih petih letih, je moralo izbruhniti na plano. Odkar se je 'šef' (Zoran Janković, op. p) umaknil, se je Krim izgubljal v idejah. Dve sezoni nazaj je imel vrhunsko ekipo, pa dovolil, da so mu pobegnile igralke, kot so Andrea Lekić, Dragana Cvijić, Szandra Zacsik, Ana Gros,« slabe odločitve izpostavlja Dujić in pojasnjuje, zakaj so (novi) nakupi nujni. »Spremembe so se zgodile prepozno. Ko sva v klub prišla jaz in Tone, je bil trg zaprt in smo lahko dobili le 'ostanke'. Napake ne bomo ponovili, do konca marca bomo imeli sestavljeno novo ekipo.« Tudi v tem grmu tiči zajec. Nekatere igralke se ne vidijo v dolgoročnih načrtih kluba in imajo misli drugje. Da znajo igrati, ni dvoma. V sredo so s 17 goli razlike razbile Zagorje, poleg njih edino resno ekipo v domači ligi. »Smo tempirana bomba, morda bomo eksplodirali prav v Podgorici, čeprav se zavedamo, kako težko je igrati v Morači. No, pustimo se presenetiti,« pravi Dujić. Tu ima prav. Po enem porazu pač ne gre delati sedmine. Vendarle imajo krimovke usodo še vedno v svojih rokah. Če jim to kaj pomeni...