Sevniška raketa naravnana na »napačno« tarčo

Blaž Janc bo jutri v dresu Kielc prvič gost v Zlatorogu. V novem klubu je zelo zadovoljen, a opozarja: »V Celju je vsakomur težko.«

Objavljeno
29. september 2017 00.19
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Kielce – Med tremi slovenskimi legionarji pri Kielcah bo gostovanje v Celju najbolj čustveno doživljal Blaž Janc, ki je Zlatorog zapustil šele pred tremi meseci. Še februarja letos se je veselil velike zmage Celja Pivovarne Laško proti takratnim evropskim prvakom, jutri jo bo želel preprečiti.

Koprčan Dean Bombač je v Celjanih vselej videl tekmece in jim že z matičnim Cimosom jemal mero. Drugi celjski mandat Ljubljančana Uroša Zormana v Celju je že precej oddaljen, iz sezone 2010/11, ko je postal nezaželen v klubu, so pri pivovarjih le še Žiga Mlakar, Urban Lesjak in David Razgor. Pri Sevničanu Blažu Jancu je drugače, v Celje je prišel s 15 leti, si v knežjem mestu ustvaril ime, stkal prijateljstva; ko bo zakorakal v Zlatorog, bo zaznal poznani vonj …

»Gotovo so spomini sveži in čustva bodo prišla na dan, a s tem se ne smem obremenjevati, cilj bo zmaga in storil bom vse, kar je v moji moči, da jo dosežemo,« je načela profesionalizma hitro osvojil 20-letni Janc, ki ga bodo s tribune gledali tudi svojci in prijatelji iz Sevnice. Za koga bodo navijali oni? »Zanimivo vprašanje, verjetno bodo malce razdvojeni. No, starši bodo že držali pesti zame. Jaz bi najraje, da zmagajo Kielce in da Celje prikaže dobro igro,« je bil diplomatsko korekten levoroki as, ki se je kmalu prepričal, da ga ni polomil, ko se je odločil za Kielce in ne denimo za Barcelono, ki je pokazala zanimanje zanj. »Zelo sem vesel tukaj, hitro sem se vklopil v ekipo, za kar sta zaslužna tudi Uroš in Dean. Imam zgolj pozitivne občutke,« je povedal Janc, ki je bil v Celju vajen dosegati veliko golov, v Kielcah so številke manjše, proti Meškovu in Kielu je bil uspešen po trikrat. »Saj je logično, prišel sem v ekipo izdelanih vrhunskih igralcev. V Celju se je veliko vrtelo okrog mene, tukaj se vse porazdeli. S tem sem se sprijaznil še pred prihodom na Poljsko. S svojo vlogo sem zadovoljen,« se ne pritožuje Janc, ki si minute na desnem krilu deli z odličnim srbskim reprezentantom Darkom Đukićem.

Kielce so najprej doživele hladno prho s porazom v Belorusiji (25:28), v nedeljo pa so za 11 golov razbile Kiel (32:21). Tekma je prinesla tudi srečanje Mihe Zarabca in Janca, prej nerazdružnih tovarišev iz Celja. »Miha je bil pred tekmo precej boljše volje kot po njej. Malce sva poklepetala, tudi zanj je to prva izkušnja v tujini. Naš poraz proti Meškovu je bil nepričakovan, toda boljše slab začetek in dober konec kot obratno. Proti Kielu smo pokazali pravi obraz,« je bil na odmeven »skalp« ponosen Janc. Nekateri prav v obupni formi Kiela vidijo priložnost za Celjane, da bi se dokopali do osmine finala: »Ko ne gre, ne gre. Pri Kielu se to vidi, primanjkuje mu samozavesti. Mi smo se nanj odlično pripravili, saj smo vedeli, da je ranjen lev najbolj nevaren. Ne vem, kaj se dogaja s Kielom, tudi Zarabec ne zna odgovoriti, toda prepričan sem, da bo kmalu stopil na zmagovalna pota.«

Vzdušje v Hali Legionow je bilo izjemno, navijači so svojim junakom pripravili dih jemajočo koreografijo. V Celju že dolgo ni tako spektakularno … »Ko smo bili tukaj s Celjem, nisem bil pozoren na vzdušje, tokrat pa sem se že na prvi domači tekmi v LP prepričal, kako močno podporo imamo. Kar koža se mi je ježila. Kielce so pravo rokometno mesto in užitek je tukaj igrati,« se kot pravi zvezdnik počuti Janc, ki ga tudi na ulici ljudje hitro prepoznajo in objeti z njim naredijo »selfi«.

Dobro se zaveda, da ga jutri čaka težko delo. »V Celju nikomur ni lahko. Lani so Kielce tam izgubile, zato bomo še toliko bolj motivirani in zbrani. Če bomo igrali kot proti Kielu, verjamem, da bomo osvojili obe točki,« se polnega plena nadeja slovenski reprezentant, ki se prav veseli tekme: »Občutki bodo zanimivi. V Celju sem preživel najlepša leta doslej, igral dobro, si ustvaril ime. Klub mi ni delal težav in mi je omogočil prestop v večji in boljši klub. Ampak zdaj sem v dresu Kielc in zanje bom dal maksimum. Celjani igrajo lepo, a rezultatsko niso nagrajeni. Žal v ligi prvakov štejejo samo točke. Se bo pa v Celju vedno igral dober rokomet. Ekipa potrebuje malo več časa, saj se je veliko igralcev zamenjalo, mnogi so se prvič znašli na tako visoki ravni. Branko Tamše še naprej goji hitro igro z veliko teka in lahkih zadetkov, mogoče je zmanjkalo nekaj športne sreče, zlasti nazadnje v Aalborgu. Gotovo bodo doma presenetili koga od favoritov, upam le, da to ne bodo spet Kielce,« je še povedal sevniški biser, pred katerim so zdaj tedni samskega življenja … »Zala je ravno odšla nazaj v Slovenijo, ker se začenja študijsko leto, bova pa decembra spet skupaj.«