Tiskane izdaje
Ljubljana – Rekordnih 11 slovenskih rokometašev bo jutri začelo sezono v prvi francoski ligi, ki je po povprečnem proračunu klubov prvič presegla celo nemško bundesligo. A to predvsem zavoljo Paris SG, v katerega so katarski mogotci vložili vrtoglavih 16,5 milijona evrov. V tej luči je odveč govoriti o tem, kdo je glavni in edini favorit za naslov prvaka.
PSG je že lep čas najbogatejši rokometni klub na planetu, a rezultati ne sledijo vložku, zlasti v ligi prvakov, zato se je moral posloviti Philippe Gardent, na klopi ga je zamenjal nihče drug kot Zvonimir Serdarušić. Z njim bosta spet združila moči najboljši rokometaš na svetu Nikola Karabatić (zaradi poškodbe bo izpustil šest tednov) in brat Luka. Sanjska ekipa, v kateri so Omeyer, Narcisse, Hansen, Accambray, Vori in še kup zvezdnikov, pač ne bi smela imeti težav pri branjenju lovorike.
Glavni izzivalec bo Montpellier, s 14 naslovi najuspešnejši klub. Na jugu Francije si kruh služi pet Slovencev, ki si radi rečejo »slovenska mafija«, četudi bolj spominjajo na komuno srečnih družin in v tej izseljenski matici ima vsak poseben razlog za zadovoljstvo: Draganu Gajiću je odleglo, ker se je končal proces na sodišču in z mladoporočenko odštevata tedne do rojstva otroka; Jure Dolenec je bil vesel, ko je pred časom podaljšal pogodbo do leta 2019, drugi mladi očka Borut Mačkovšek je opravil celotne priprave in želi zablesteti med odsotnostjo poškodovanega Mathieuja Grebilla; pred dnevi je hčerko dobil tudi Matej Gaber in tako ima vsa slovenska peterica naraščaj ...
Njihovi šefi si kajpak obetajo, da bodo podobno plodni na igrišču. Montpellier bo sezono začel v sredo proti novincu Chartresu z Borutom Ošlakom. Za njim so nastopi na treh turnirjih, enega je osvojil, ko je premagal Nantes z Gorazdom Škofom in Tremblay s tremi Slovenci (Bundalo, Rezar in Miklavčič). Nazadnje je na trofeji šampionov oz. francoski različici superpokala izgubil proti St. Raphaelu in v tekmi za 3. mesto premagal domači Nantes, za katerega pa ni branil poškodovani Škof; z osmimi goli se je izkazal Mačkovšek.
Ekipo, ki jo je že prej pestila kratka klop, je poleti zapustil Issam Tej in se podal v Katar in tako je Gaber ob mladem Ludovicu Fabregasu ostal edini krožni napadalec, zato so iz Benfice pripeljali 31-letnega Joseja Costo. Zamenjava za Grebilla je Allahkaram Esteki iz Irana. Trener Patrice Canayer, ki Montpellier vodi že od leta 1994 (!), tudi nima več veterana v vratih Venia Loserta. V prejšnji sezoni je Montpellier tik ob koncu iz rok izpustil naslov, s tem pa se je še najtežje sprijaznil igralec z najdaljšim stažem Vid Kavtičnik, ki je v šestih sezonah izkusil zlate čase (prvak v letih 2010–2012) in tudi svinčene, povezane s stavniško afero in razpadom ekipe.
»Ne morem preboleti poraza v Chamberyju, ki nas je stal končne zmage. Kdo ve, kdaj, če sploh, se nam bo ponudila priložnost sezono končati pred Parizom,« nekdanji evropski prvak s Kielom pač ni vajen sezon brez srebrnine. Cilji MAHB so povezani z vložkom. »Želje so eno, a ubranitev drugega mesta v Franciji in preboj v osmino finala lige prvakov so realni cilji,« noče previsoko leteti »Vidko«, ki se je poleti poročil z Mašo, s katero imata petletno hčerko in dobro leto starega sinčka. Pogodba v Montpellieru se mu izteka in ne skriva želje, da bi se čez leto v glavnem mestu pridružil šampionskim »zebram« iz leta 2007 – Noki, Titiju (Omeyerju) in zlasti družini Karabatić, ki ga ima za svojega. »To bi bilo res nekaj. Odlično se počutim in imam visoke ambicije,« je poln elana 31-letni Velenjčan, ki tudi v reprezentančnem dresu ni rekel zadnje: »Rad bi igral na EP na Poljskem in potem v kvalifikacijah za Rio. Ko sem bil prvič na OI, mi je bilo 20 let, od tedaj jih je minilo že ducat in čas je, da Slovenija spet zaigra na največjem dogodku.«
