Tiskane izdaje
Zagreb - Novi slovenski športni heroji, bronasti rokometaši s svetovnega prvenstva v Franciji, so se po sinočnji veličastni zmagi v malem finalu nad Hrvati (31:30) že vrnili iz Pariza v Zagreb, na tamkajšnjem letališču pa jih je pričakalo več sto najzvestejših navijačev z vseh koncev Slovenije. Po pristanku v Zagrebu so se naši fantje opravili domov in bili na mejnem prehodu Obrežje vnovič deležni dobrodošlice množice navijačev. Sprejem v domovini jih čaka jutri ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani.
Bronaste junake so poleg družinskih članov pričakali številni rokometni privrženci s harmonikami, zastavami in navijaškimi rekviziti, donele so tako navijaške kot tudi slovenske ljudske in ponarodele pesmi, poroča STA. »Enkratno! Pričakala nas je takšna množica, kot bi že pristali na Brniku,« je bil navdušen Matej Gaber.
»V bistvu šele danes dojemamo, kaj smo dosegli. Lahko smo ponosni, da smo od začetka delovali kot celota, kar se je na koncu obrestovalo,« je za STA dejal čuvaj mreže Matevž Skok, eden najizkušenejših v izbrani vrsti Vid Kavtičnik pa dodal: »Vemo, da smo dosegli velik rezultat, ne vem pa še, kaj se je dogajalo med tekmo. Si jo bom moral ogledati za analizo, kaj vse je šlo narobe na začetku in kaj je šlo prav na koncu. Le velike ekipe se lahko vrnejo po takšnem zaostanku!«
Navdušenja ni mogel skrivati niti selektor Veselin Vujović: »Če bi mi kdo dejal, da bomo v 19 minutah premagali Hrvaško po zaostanku osmih golov, bi mu rekel, da je nor. Na koncu smo norci izpadli igralci in jaz, ker lahko le norci dobijo takšno tekmo. Srečen sem, da smo dosegli skoraj nemogoče, in igralcem hvaležen za to.« Obžaloval je »nehumano« pravilo, ki je Hrvatom naložilo dve (za)ključni tekmi v manj kot 24 urah.
Ob visoki hrvaški prednosti je pomislil, da je dvoboja konec, če bo njegov selektorski kolega Željko Babić namesto glavnih igralcev, denimo Domagoja Duvnjaka in Luke Cindrića, na parket poslal mlajše in manj utrujene igralce: »Ko so moji fantje začeli teči, se je pokazalo, da so bili Hrvati utrujeni. Potem ni bilo več niti poguma ne priložnosti, da bi mlajše vpeljal v igro.«
