Za eno uro odkopana bojna sekira med prijateljema Dekijem in Alexom
V vrhunskem športu vedno nekdo zmaga in nekdo izgubi, a šport vseeno presega načelo ničelne vsote. Gre tudi ali predvsem za spoštovanje, prijateljstvo. Takšen odnos sta skozi leta razvila rokometna zvezdnika Dean Bombač in Alex Dušebajev. Deki in Alex sta bila soigralca na Poljskem, še večkrat tekmeca, bodisi v ligi prvakov bodisi reprezentančnih akcijah. Srečala sta se tudi v Granollersu, kjer potekajo kvalifikacije za olimpijske igre. Delita si sanje o nastopu v Parizu in morda se obema uresničijo. Iz oči v oči se bosta srečala nocoj ob 21. uri.
Bombač in Dušebajev, ki sta bila skupaj v Kielcah v sezoni 2017-18, sta se v športni palači v tem katalonskem mestu objela, potrepljala, malce pokramljala. Danes bosta srdita tekmeca, kot sta bila januarja 2023, ko je Španija na SP na Poljskem premagala Slovenijo in ji preprečila četrtfinale. Pa v Stockholmu, kjer je bila Španija boljša v polfinalu evropskega prvenstva. Ampak morda najslajša zmaga je pripadla Sloveniji. Leta 2016 je na kvalifikacijskem turnirju v Malmöju zmagala s 24:21 in šla v Rio de Janeiro. Španija ne.
Boleč spomin na Malmö
»Može, može, nema problema,« si je starejši sin legendarnega Talanta Dušebajeva vzel nekaj minut za slovenskega novinarja. Jezika naših južnih bratov se je naučil, ko je bil štiri leta član Vardarja, s katerim je leta 2017 osvojil ligo prvakov. Še dobro se spominja omenjene tekme iz Švedske.
»Takrat sem šele začenjal zgodbo v španski reprezentanci. Poraz je bil zelo boleč, na koncu nas je stal Ria,« se je spominjal Dušebajev, ki je debitiral januarja istega leta na EP na Pojskem. V Vroclavu sta Slovenija in Španija remizirali, potem ko je Bombač v preveliki želji naredil napako in omogočil izenačenje. Od takrat je Dušebajev osvojil šest kolajn, bil v letih 2018 in 2020 tudi evropski prvak. Španski reprezentant tudi njegov mlajši brat Daniel, ki se je eno sezono kalil tudi pri Celju Pivovarni Laško.
Poleg Bombača ima Alex prijateljske odnose s še enim soigralcem iz Kielc, Blažem Jancem, pa tudi selektorjem Urošem Zormanom, ki je bil na Poljskem tudi pomočnik trenerja, njegovega očeta Talanta. Govorilo se je, da bo družina Dušebajev zapustila Kielce in odšla v Pick Szeged, kjer igra Bombač, ampak so se finančne težave v poljskem klubu uredile in trojica ostaja.
Skupaj tudi v olimpijski vasi?
Bombač medtem zapušča Madžarsko, a je skrivnosten glede novega kluba. Zdaj ga zanima samo reprezentančni izziv. »Alexu kapa dol, je zares velik športnik in človek. Rada se imava, ampak na igrišču bova za 60 minut odkopala sekiro,« se je pošalil Deki iz Kopra, ki ima z olimpijskimi igrami še neporavnane račune. Zaradi poškodbe je izpustil usodno četrtfinalno tekmo v Riu proti Danski. »Želim si še enkrat na OI in tako končati to zgodbo.« Končati? »No, ja. Dajmo se najprej uvrstiti v Pariz in bomo videli,« noče prehitro oznaniti slovesa od dresa z reprezentančnim grbom. Včeraj je bil med junaki nore zmage proti Braziliji s 27:26.
Dušebajev, ki ima kirgizijske korenine (Talant je najprej igral za Sovjetsko zvezo, potem pa za Španijo) pri 31 letih še precej za povedati. Najprej želi sprati madež z letošnjega EP v Nemčiji, kjer je Španija izpadla v skupinskem delu. »Zares smo bili v slabi formi, ampak verjamem, da smo se nekaj naučili. Igramo doma in želimo na OI. Kdo bo šel z nami? Nič ne bo narobe, če bo to Slovenija,« bi se Alex kaj rad družil z Bombačem in Jancem tudi v olimpijski vasi. Scenarij se zdi povsem verjeten.
