Za skupino A bi dvignili ledeno ploskev

Ljubljana – Ko pade zastor nad tako pisanim dogajanjem, kot smo ga pospremili v tednu med hokejskim SP skupine B, se med akterji kot tudi obiskovalci prepletata izčrpanost kot tudi občutek, čemu je že konec športnega praznika. Ob spoznanju o 10.000 gledalcih na hokejski tekmi pa so se pri priči pojavile sanje o SP najvišjega razreda pri nas...

Slovenija je pred 46 leti že gostila hokejsko elito, odtlej je spektakel ob koncu sezone najpogosteje pripadal največjim evropskim hokejskim nacijam. Prvenstva v Pragi, Helsinkih, Moskvi ponujajo izjemne razsežnosti lepega družabnega dogodka, podobno je tudi v Švici, Nemčiji, Latviji ali pa lani na hokejsko zapriseženem Slovaškem.

Pri nas ni bilo niti poguma niti smiselnosti sploh razmišljati o tej zgodbi, dokler ni bilo arene za vsaj 10.000 gledalcev. Hokejsko prvenstvo prejšnjega tedna, prvič doslej v Stožicah, pa je obogatilo dosedanjo ponudbo skupine B, vključno z nepozabnimi tivolskimi večeri in tam tremi slovenskimi uvrstitvami v najvišji razred – 2001, 2007 in 2010.

Dejansko ob podobi razposajene množice lahko prikimamo ocenam o prav posebnem prvenstvu, kakršnega na ravni skupine B še ni bilo, četudi se za leskom skriva tudi kakšen spodrsljaj. Med občinstvom je bilo največ pripomb na račun vidljivosti s posameznih delov tribun, delo poročevalcev je bilo ob množici navzočih mogoče le stoje. Nekaj zmede je bilo ob prodanih vstopnicah prav za novinarsko tribuno, navijačem iz tujine, večinoma Madžarom in Avstrijcem, je šel v nos zakon, ko piva ni mogoče kupiti v dvorani, med organizacijski minus kaže zapisati tudi spodrsljaj pri predvajanju slovenske himne …

A zanimanje občinstva, utrip ob dvorani in zgledna kakovost tekem na močnejšem turnirju kot v zadnjih letih povsem upravičeno kličejo k želji, da bi tudi na Slovenskem gostili največji hokejski praznik stare celine – SP skupine A. »Zelo pogumno smo se lotili tega tekmovanja, sam sem si želel le, da bi napolnili Stožice. Pa se nam je to uresničilo že od prvega dne in tako zdaj verjetno ne bomo uresničili želje o denarni 'ničli', temveč bomo govorili o dobičku,« je bil ob koncu prvenstva ponosen Matjaž Rakovec, predsednik HZS.

Navdušen je bil nad podporo s tribun, tudi navzočnostjo gospodarstvenikov v ložah, vsekakor se mu je odvalila skala s srca ob rešitvi največje uganke – ledene ploskve. V proračunu prvenstva, ki znaša dober milijon evrov, je igrišču pripadlo približno 10 odstotkov omenjene vsote, Stožice so po tej plati prestale prvi test. Za skupino A (proračun je tam 27 milijonov evrov!) pa je nujna nadgradnja – tam pač ne gre, da na nekaterih sedežih zgornjega nadstropja ni moč videti celega igrišča.

»Zelo strokovno in temeljito bi se morali lotiti organizacije. Ledeno ploskev bi morali zvišati za meter ali dva, v mestu in okolici bi morali razširiti namestitvene zmogljivosti, urediti promet,« se dobro zaveda Rakovec. A kot vedno je optimist in upa na dobro pripravljeno kandidaturo. Pri HZS naj bi jo vložili prihodnje leto in se potegovali za prvenstvo 2018.