Tiskane izdaje
Fortaleza – »Zabiti moramo gol in ni pomembno, kako. Naj ga zabije vratar. Verjamem v DNK našega moštva,« je grški selektor Fernando Santos spodbujal navijače, igralce in sebe pred odločilno tekmo za napredovanje proti Slonokoščeni obali. Bogovi so ga uslišali. Ne le v Fortalezi, tudi na drugem prizorišču pomembnega dvoboja skupine C v Cuiabi.
Santos je v nizanju sanjskih scenarijev izpustil še eno manjše poglavje s srečnim koncem: da bi Grki do sanjskega zmagovalnega gola prišli v zadnjih sekundah sodnikovega dodatka. Morda še bolj odločilnega, da bi Kolumbijci premagali še Japonce, ni bilo treba načrtovati, saj je južnoameriška ekipa v navdušujočem slogu opravila z Azijci (4:1).
»Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, na koncu pa so bili naši zavezniki tudi bogovi in sreča. Toda zaslužili smo si vse, bili smo boljši. Pripravili smo si več priložnosti, zadevali okvir vrat,« je čudež v Fortalezi opisal Georgios Samaras, junak in krvnik močnih, a spet taktično nezrelih Afričanov na čelu z asi najvišjega razreda – Yayo Tourejem, Didierom Drogbajem, Gervinhom ... Nad Samarosom so tekmeci v zadnjih sekundah naredili prekršek za enajstmetrovko, postavni napadalec pa je povrhu še prevzel odgovornost in jo rutinsko spremenil v zmago, vredno osmine finala.
Grška vstajenja niso več samo plod domišljije ali mitoloških zgodb. So resnična in vsakokrat presenetijo. Kar pa je presenečenje. Tako kot so za Santosa nenehna vprašanja o tem, da Grki ne zmorejo igrati napadalno, da ne znajo zabijati golov ...
»Samo nasmejem se lahko takšnim kritikam. V nogometu se nekdo brani, nekdo napada. Mi smo odlični v branjenju, toda tudi v napadanju nismo slabi. Še posebej naši bliskoviti nasprotni napadi. Toda najpomembnejše je, da smo ljudem v Grčiji vrnili nasmeh na obraze,« je dejal 59-letni diplomirani inženir elektronike in telekomunikacije.
Grki po gladkem uvodnem porazu s Kolumbijo niso vrgli puške v koruzo, že v naslednji tekmi z Japonsko so razkrili enega od svojih najmočnejših adutov – trmo. Z desetimi so se ubranili in si pripravili odlično izhodišče za zaključni juriš proti favoriziranim »slonom«. Santos je opravil tudi nekaj rokad. Najučinkovitejšega napadalca iz kvalifikacij Kostasa Mitroglouja je pustil na klopi za rezervne igralce, pa Theofanisa Gekasa, v enajsterico vrnil neuničljivega, 37-letnega Giorgosa Karagounisa ...
Grkom se je res krepko splačalo potruditi. Nagrada v podobi tekmeca v osmini finala je bila Kostarika. Navkljub odličnim predstavam v Braziliji so Kostaričani vendarle vsaj na papirju najlažje premagljivi.
»Kostarika je napredovala iz skupine smrti. Bila naj bi najslabša. Sporočilo pa je, da je napredovala zelo močna reprezentanca,« je strastni kadilec in ljubitelj dobrega vina takoj po velikem podvigu označil srednjeameriško moštvo in se z veseljem, kot je poudaril, prepustil užitkom – pokadil je nekaj cigaret in spil dva, tri kozarce vina.
