Puščavske lisice dobro izkoristile Slovenijo

Največji uspeh Alžirije: selektor Vahid Halilhodžić kot kralj, nemiri v Franciji, žrtve v Alžiru.

Objavljeno
28. junij 2014 01.10
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Brasilia – Le redki dojemajo nogomet tako čustveno kot Arabci. Derbiji Egipta in Alžirije spominjajo na vojno, smrtne žrtve pa je zahtevala tudi zgodovinska uvrstitev Alžircev v osmino finala mundiala. Izbranci Vahida Halilhodžića se pri tem ne želijo ustaviti in že obujajo spomine na zmago nad Nemčijo izpred 32 let.

»Bolj ne bi mogel biti ponosen na herojsko tekmo, ki so jo odigrali naši nogometaši. V zadnjih treh letih smo močno napredovali kot reprezentanca, zaslužili smo si osmino finala in epski dvoboj z Nemčijo. Prejemamo podporo z vseh koncev sveta, čestitke dežujejo iz arabskih držav, z območja bivše Jugoslavije, s tehnično igro smo navdušili tudi Brazilce. Verjamem, da se bodo proti Nemčiji postavili na našo stran,« je po remiju z Rusijo, ki je bil enak zmagi, povedal Halilhodžić, medtem ko so mu igralci brisali z obraza solze sreče. »Vaha« je izbral sijajno strategijo: reprezentante je vodil čez peklenske priprave, ki so načele telo in živce marsikaterega zvezdnika. Tik pred mundialom jih je sprostil, njegovi borci so leteli kot naviti v Belo Horizonteju, Porto Alegreju in nazadnje z Rusi v Curitibi.

Kako med ramadanom?

Alžirija res deluje močno, čvrsto in nepopustljivo. Ko je nanjo opozoril ruski selektor Fabio Capello, mu nihče ni verjel. »Alžirija ima boljšo ekipo od tiste, s katero sem se na klopi Anglije meril z njo v Južni Afriki. Njeni igralci so hitrejši in bolje organizirani kot tedaj,« je že pred tekmo opozoril Italijan, po njej je lahko le nemočno segel v roko Halilhodžiću. »Kot trener sem lahko le navdušen in prevzet nad načinom, na kakršnega so proti Rusom igrali fantje. Borili so se kot levi do zadnje minute, toda lahko so še boljši. Morda bomo z Nemčijo še dvignili raven igre in izboljšali učinkovitost. To bo resda dvoboj 'male' Alžirije z 'veliko' Nemčijo, toda ne bomo se vdali vnaprej. Hkrati nas ne bo zaneslo, saj vemo, da je na svetu veliko boljših od nas,« je v Curitibi razmišljal 61-letnik iz Jablanice ob Neretvi.

Bošnjak je dobro izkoristil prijateljsko tekmo s Slovenijo, s katero so se Alžirci marca poslovili od domovine. Prav Slovenija je bila, kot nam je tedaj zatrdil, nekakšna generalka za Rusijo. Kljub zmagi z 2:0 so imele »puščavske lisice« tedaj sorazmerno veliko težav predvsem v prvem polčasu. Zato ne čudi, da so tekmi s Slovenijo in Rusijo začeli od prve minute le štirje Alžirci: Mandi, Djabou, Bentaleb in Slimani. Strelca golov proti Sloveniji, Taïder in Soudani, z Rusi sploh nista dobila priložnosti.

Kako naprej? Halilhodžić ni želel odgovarjati na vprašanja, povezana z muslimanskim postnim mesecem ramadanom, češ, ali je modro, da se bodo številni njegovi nogometaši postili tudi do tekme z Nemčijo. Le vodstvo alžirske nogometne zveze je naslovilo prošnjo na FIFA, da bi omenjeni dvoboj osmine finala v ponedeljek igrali kasneje kot ob 17. uri po brazilskem času.

70 odstotkov »Francozov«

Navijači bodo ne glede na uro podpirali reprezentanco dobesedno do zadnjega diha. Halilhodžića so »okronali« že pred tekmo z Rusijo: četudi z mediji ni na »ti«, uživa plebiscitarno podporo Alžircev. Ti so po zadnjem sodnikovem žvižgu v Curitibi padli v trans in ohromili ulice Alžira ter nekaterih mest predvsem v Franciji, v kateri se je rodilo 16 od 23 alžirskih reprezentantov (70 %). Posledice neobvladljive evforije so bile tragične: policija je registrirala 31 prometnih nesreč zaradi proslavljanja zmage, dve ločeni v Alžiru s smrtnim izidom. Prejšnji teden – po zmagi nad Južno Korejo – je v prometnih nesrečah umrlo celo pet ljudi.

V Franciji, ki premore številčno alžirsko skupnost, pa je bilo zelo nemirno, priprli so 74 oseb. Največ, 28, so jih aretirali v Parizu, preostale pa v Lyonu, kjer so bili najhujši izgredi, in mestih Vaux-en-Velin, Saint-Priest, Lille, Roubaix in Marseille.