Tiskane izdaje
Brasilia – Izgubili smo Sergia Agüera in zdaj še Angela di Mario, dobili pa Gonzala Higuaina, se tolažijo Argentinci, potem ko je zaslužena zmaga proti Belgiji terjala visok davek. Za zmago proti Nizozemcem ne bo dovolj zgolj Lionel Messi in zato je bilo prebujenje edinega sobotnega strelca, tarče kritik na prejšnjih tekmah, nadvse dobrodošlo.
Selektor Alejandro Sabella, ki je prav tako zbujal mnoge pomisleke pri »gavčih«, je pokazal taktično zrelost in pretkanost. Belgijci, ki jim je očitno do živega prišla tudi vročina v brazilski metropoli, so v osmini finala proti ZDA sprožili 38 strelov, proti Argentini pa vsega deset, od tega le štiri proti vratom. Argentincem je bil dovolj hiter zadetek 26-letnega člana Napolija, nakar so uspešno omrtvičili naivne »rdeče vrage«, katerim niti prihod superrezervista Romeluja Lukakuja ni prinesel zasuka.
Higuain je bil v nemilosti argentinskih medijev, potem ko na treh tekmah in pol ni zatresel mreže. Toda v 9. minuti je izkoristil lepo podajo Angela di Marie in hladnokrvno zadel. Mesec dni pred SP je izgubil zaradi poškodbe gležnja in se dolgo lovil, zdaj pa se je vrnil. Deloval je kot prerojen in je spet spominjal na igralca, ki je blestel v dresu Reala Madrid in nato v prvi sezoni v serie A zabil 17 golov. Z močnim strelom je tudi zatresel prečko, potem ko je lepo prelisičil kapetana Vincenta Kompanyja in bil na koncu izbran za igralca tekme.
Tudi Sabella mu je dal priznanje. »Veliko je tekel, veliko pomagal soigralcem in, seveda, dosegel je zlati gol. To pričakujemo od napadalca,« je bil zadovoljen Sabella, ki se bo morda vsaj malce otresel očitkov, da pri Argentini vse temelji na formi Messija. Higuainovo prebujenje ne bi moglo priti ob boljšem času, saj bosta di Maria in Agüero v sredo težko stoodstotno nared, če bosta sploh lahko nastopila. Di Maria je moral včeraj na magnetno resonanco, potem ko ga je v 33. minuti izdala zadnja stegenska mišica. Agüero je bil na klopi, a ni zaigral od druge tekme proti Nigeriji.
Argentina pa ima omejene napadalne možnosti. Ezequiel Lavezzi ni mož, na katerega bi se veljalo zanašati v napadu, saj ima na računu zgolj štiri gole na 35 tekmah. Rodrigo Palacio pa tudi ni kaj več kot koristen rezervist. Higuain je v bistvu postal skoraj tako pomemben kot Messi.
»Verjel sem v svoje sposobnosti. Selektor in vsi v strokovnem štabu so me ves čas podpirali, kar mi pomeni ogromno. Razmišljam že o sredinem polfinalu. Na dveh tekmah lahko spišemo zgodovino,« je poln pričakovanj Higuain, ki ga v domovini že primerjajo s Jorgejem Valdanom, prvim človekom za Diegom Maradono, junakom SP 1986. Valdano je bil edini, ki mu je takrat selektor Carlos Bilardo zaupal mesto v konici napada, ta se mu je oddolžil s štirimi goli, enim tudi v finalu proti Zahodni Nemčiji. Tudi takrat je bila na poti Belgija, vendar v polfinalu.
Argentinci so se med najboljše štiri uvrstili prvič po 24 letih in jim seveda ni prišla do živega kritika belgijskega selektorja Marca Wilmotsa, češ da je Argentina povprečna ekipa, ki stavi na enega igralca ali dva ter se zanaša predvsem na obrambo in krajo časa.
»Fantje so s taktičnega vidika delo opravili odlično,« je igralce hvalil Sabella, ki se zaveda, da bi bila Argentina brez Messija danes verjetno že doma, obenem pa poudarja omejevanje tekmečevih možnosti. Temu načinu igre pravi »zasedanje položajev«: »Gre za to, da je moštvo dobro uravnoteženo.«
Messi je bil drugačen, kot smo ga vajeni v Barceloni, ogromno je tekel brez žoge, se vračal pred svoj kazenski prostor in celo storil prekršek, da je preprečil nasprotni napad Belgijcev. Verjetno tudi zato ob koncu ni imel dovolj svežine, ko se je znašel iz oči v oči z vratarjem Thibautom Courtoisom. »Messi je za Argentino kot voda za puščavo. Mislim, da je igral dobro. V nogometu ne gre samo za doseganje golov. Dobro je varoval žogo in nase pritegnil tri nasprotnike, preden je podal soigralcu. Vsakič, ko dobi žogo, nam vlije upanje in predstavlja grožnjo tekmecu. Njegov vpliv je odločilen,« pravi Sabella.
Medtem ko njegov kolega Wilmots ni mogel športno priznati poraza, se je v tej luči izkazal Courtois. »Argentina je zasluženo zmagala. Odigrala je fantastično obrambo in nam zaprla vse prostore, ki smo jih potrebovali za razvoj naše igre.«
