Đoković pred Roland Garrosom neustavljiv

Rim – Izjemni niz Novaka Đokovića na največjih teniških turnirjih se nadaljuje. Od novembrskega Pariza ne pozna poraza, osvojil je OP Avstralije, sklepni masters in vseh pet turnirjev iz serije masters, na katerih je nastopil, zadnjega včeraj v Rimu, kjer je v finalu zlahka opravil z Rogerjem Federerjem.

Teden dni pred začetkom Roland Garrosa je Đoković znova potrdil, da mu bo zelo težko kdo preprečil zaokrožitev kariernega velikega slama, če pač ne bo sam popustil pod bremenom velikega pritiska. Potem ko je izpustil prejšnji turnir iz serije masters v Madridu, kjer ga ni bilo niti lani, je v začetnih dneh Rima ugotavljal, da igra še ni na takšni ravni, s kakršno je pred tem osvojil Monte Carlo, izgubljeni nizi v dvobojih z Nicolasom Almagrom, Thomazem Belluccijem in Keijem Nišikorijem so temu pritrjevali. A prvi igralec sveta je ujel pravi ritem, ko je bilo to najbolj potrebno, v polfinalu proti Davidu Ferrerju in še posebej v finalu proti Rogerju Federerju. Od dvoboja, kakršnega bi pričakovali od št. 1 in 2, ni bilo nič, Srb je bil razred zase, preprosto predober. Zgolj 75 minut je potreboval za zmago s 6:4, 6:3, potem ko se je že od samega začetka zdelo, da Federer ne bo mogel biti kos tekmecu, pa je odločilni del prišel po 4:4, ko je Nole dvoboj rešil z delnim rezultatom 5:0.

»Za mano je odličen teden, najbolje pa sem prikazal prav za konec. Z Rogerjem je vedno užitek igrati, takšen razplet pa je še toliko slajši. Ob letu 2011 je to moja najboljša sezona, upam, da bom tudi na Roland Garrosu nadaljeval v takšnem slogu, posebej ker imam ob takšnih rezultatih veliko samozavesti,« je Đoković razmišljal s četrto rimsko lovoriko v rokah, s katero je skupno razmerje zmag in porazov proti Federerju skorajda izenačil (19:20). Švicar sicer ostaja zadnji igralec, ki je ugnal srbskega asa, namreč v finalu Dubaja, odtlej je Đoković dobil 22 dvobojev zapored (na največjih turnirjih je njegov niz zmag pri številki 37), kar mu je prineslo štiri zaporedne naslove iz serije masters (ob Rimu še Indian Wells, Miami in Monte Carlo).

Ta čas se zdi neustavljiv, posebej pa še ob vedno neprepričljivi peščeni formi Rafaela Nadala, ki je v Rimu izgubil proti Stanu Wawrinki, letos pa na tej podlagi izgubil zanj že kar neverjetnih pet dvobojev. »Menim, da za Roland Garros ne potrebujem nič dodatnega, posebnega, samo nadaljevati moram po tej poti,« razumljivo razmišlja Đoković, ki bo vendarle v naslednjih slabih treh tednih moral pokazati jeklene živce.

Če je Nole že četrtič osvojil Rim, pa ta turnir ostaja zaklet za Federerja. Na njem je nastopil že petnajstič, a lovorike še nima, ob Monte Carlu je to edini turnir iz serije masters, ki mu še manjka v zbirki … V četrtem finalu je bil veliko dlje kot leta 2003, ko ga je z 2:1 v nizih ugnal Felix Mantilla, ali leta 2006 (3:2 za Nadala), podobno brez možnosti pa je bil pred dvema letoma proti Nadalu (1:6, 3:6). »Vem, da lahko igram bolje. Novak je bil danes trden kot skala, naredil je zelo malo neizisljenih napak. Sem pa vesel, ker se počutim dobro in sem zdrav,« je izpostavil Federer, ki je letos sprva nameraval Rim izpustiti in se je za nastop odločil šele po spodrsljaju v Madridu.