Andy Murray v leto 2017 kot številka ena

Škotskemu asu ob koncu sezone ni para, v finalu mastersa v Londonu je s 6:3, 6:4 odpravil Novaka Đokovića.

Objavljeno
21. november 2016 00.20
Saša Verčič
Saša Verčič
London – Prvič v zgodovini teniškega mastersa je zmagovalec finala v neposrednem dvoboju z največjim tekmecem pobral vse: poleg ene najbolj čislanih lovorik še št. 1 ob koncu sezone. Na presenetljivo lahek način je v Londonu do te dvojne krone prišel Andy Murray, ki je Novaka Đokovića ugnal s kar 6:3, 6:4. Škot je šele 17. igralec od uvedbe lestvice, ki sezono končuje na 1. mestu.

Zadnji dvoboj v sezoni na najvišji ravni ATP ne bi mogel ponuditi boljšega scenarija, ob takšni teniški vročici ni bilo presenetljivo, da so se v areni O2 zbrala številna slavna imena (Kevin Spacey, Clive Owen, Jude Law, Woody Harrelson, Gerard Piquet, Olivier Giroud, Ana Ivanović, Bastian Schweinsteiger itd.). Murray, ki se je na 1. mesto lestvice povzpel pred dvema tednoma in je zaznamoval drugi del sezone, ter Đoković, ki je prevladoval v prvem delu leta, pač nista odločala zgolj o lovoriki, ampak tudi o tem, kdo bo prezimil na teniškem prestolu, kar je pomenilo, da bo njun 35. medsebojni obračun eden najpomembnejših sploh. Pri čemer sta nazadnje igrala v finalu Roland Garrosa, kjer je Srb osvojil četrti turnir za veliki slam v nizu …

Pred sinočnjim dvobojem je bilo kar nekaj vprašanj, ki so se porajala zgolj zaradi dogajanja prejšnji teden. Pred mastersom je bil Murray izraziti favorit, a nato je Nole pristal v izrazito lažji skupini, v kateri še noben tekmec ni poznal zmage proti njemu (in je še vedno ne), za nameček mu ni Kei Nišikori v polfinalu nudil prav nikakršnega odpora. Škot pa je tokrat v Londonu odigral kar dva najdaljša dvoboja v zgodovini sklepnega mastersa, ko gre za partije na dva dobljena niza, po tistem v predtekmovalni skupini z Nišikorijem (3;20) še v polfinalu proti Milošu Raoniću (3;37), v katerem je rešil tudi zaključno žogico. Koliko moči je torej še ostalo Murrayu tik pred ciljno črto, je bilo vprašanje na mestu, četudi gre za enega telesno najbolje pripravljenih igralcev. A ko je tekmovalec v zmagovitem naletu, se telesna izčrpanost še toliko lažje prebrodi, kar je potrdil tudi finale. Četudi Đoković v dvorani proti Murrayu še nikdar ni izgubil (skupno pa je vodil kar 24:10) in je masters zanj eden najuspešnejših turnirjev, saj je lovil že šesto zmago, je kaj hitro postalo jasno, da bo Britanec zmogel stisniti zobe še za ta zadnji obračun, prav tako kot je bilo očitno, da se je Srb spet prikazal v podobi zadnjih mesecev.

Zaradi položaja, v katerem se je znašel po 9 urah in 56 minutah igre v zadnjem tednu dni (Đoković 6 ur in 33 minut), se je Murray tokrat odločil za nekoliko bolj drzno igro, kadar se je odločil, da žogico drži čim dlje v igri, pa tudi načeloma ni imel težav. Srb je ta čas pač daleč od igralca, ki je bil kot zid, od katerega se je vsaka žogica odbila nazaj. Potrpežljivo čakanje na napake se je tokrat splačalo, Đoković jih je na koncu zbral kar 30 (ob 13 takoimenovanih winnerjih), nekatere so bile takšne, da jih ne bi mirno prenesli niti rekreativni igralci. Zanimivo je tudi, da je Škot proti Raoniću dan poprej po uspešnem prvem začetnem udarcu dobil 62 odstotkov točk, proti Noletu pa 84 %, pri čemer slednji seveda slovi kot eden od igralcev, ki najbolje vračajo servis. Ko je Murray za vodstvo s 5:3 v uvodnem nizu prvi prišel do breaka, je Noletova igra še dodatno razpadla, pri zaostanku z 1:4 je sicer pokazal nekaj več življenja, a je bilo prepozno, po uri in 44 minutah igre je prvi igralec sveta izkoristil tretjo zaključno žogico in se zasluženo veselil svoje prve zmage na turnirju osmerice. In vsekakor zasluženega 1. mesta ob koncu leta, saj je včeraj dobil že 24. dvoboj v nizu.

»Andy je ta čas vsekakor najboljši igralec na svetu, njegova zmaga je zaslužena. Od začetka je bilo jasno, da nimam možnosti,« je priznal Đoković. »Presrečen sem ob zmagi, prav tako zavoljo št. 1, saj tega nisem nikdar pričakoval. Z Novakom sva doslej igrala kar nekaj finalov za veliki slam, a takšen dvoboj z njim je res nekaj posebnega, četudi to ni bila njegova najboljša predstava,« je bil kar malce v šoku ob novem velikem uspehu Murray, ki se je razveselil tudi čeka za 1,06 milijona evrov. A ta seveda še zdaleč ni primerljiv z obema lovorikama, ki ju je dobil, zmagoslavje pa bo toliko slajše, ker bo danes na vrhu lestvice dvojic tudi njegov brat Jamie (skupaj z Brunom Soaresom). In da se bo vse nadaljevalo v družinskem slogu, bo Andy počitnice začel s pripravo fantovščine pred bližnjo očetovo poroko …