Tiskane izdaje
Čeprav je stara šele 22 let, je za Azarenko že dolgo turbulentno obdobje, nenazadnje je bil tokratni nastop na OP ZDA že njen 25. za veliki slam. A prvič je igrala v finalu, šele lani na Wimbledonu pa se je denimo prvič prebila med četverico. Vendar pa je bila do lanskega razočaranja na OP Avstralije povsem druga igralka kot nato v nadaljevanju sezone in na začetku letošnje.
Po porazu v osmini finala Melbourna 2011 proti Na Li in slabih februarskih nastopih v Dubaju in Dohi je bila Azarenka pripravljena odložiti lopar v kot in se posvetiti študiju. A odkrit pogovor z babico v domačem Minsku ji je odprl oči. »Moja babica je neverjetna oseba. Delala je vse do svojega 71. leta in prav prisiliti smo jo morali, da je vendarle nehala. In ko sem hotela končati kariero, mi je začela pripovedovati zgodbice o tem, kako je morala garati v življenju. V bistvu mi je želela povedati, naj vendar utihnem in se neham pritoževati, saj imam hudičevo dobro življenje. Samo vztrajati je treba, ne pa se nenehno pritoževati nad malenkostmi. Pa kaj, če sem izgubila teniški dvoboj! Življenje teče dalje, to je bila pač samo ena partija. Treba je pogledati širšo sliko,« je Azarenka razkrila pogovor, ki je povsem spremenil njeno kariero. Lanska sezona je bila namreč nato njena najboljša, osvojila je tri turnirje WTA, prvič igrala v polfinalu grand slama in se povzpela vse do 3. mesta na svetovni lestvici, na katerem je tudi končala leto 2011.
»Zdaj sem na igrišču vedno srečna. Veselim se vsakega izziva in skušam biti čim bolj disciplinirana, da dosežem tisto, za kar močno garam. Res se počutim veliko bolje.« Da, Belorusinja na tenis danes gleda povsem drugače, močno sta se spremenila tako njen pristop do igre kot do rezultata. Pred tem prelomnim pogovorom je bila namreč znana tudi po tem, da lahko sredi dvoboja njen sistem igre povsem razpade. Tako je denimo v Tokiu 2009 izgubila proti Šarapovi, čeprav je v odločilnem nizu vodila s 5:2 in dvakrat servirala za zmago, istega leta je imela na mastersu proti Caroline Wozniacki zaključno žogico in kar štirikrat break prednosti, a je bilo premalo, proti Agnieszki Radwanski je na imela na istem turnirju prednost s 6:4, 5:2, nato pa izgubila devet od 10 iger ... Na OP Avstralije 2010 za zmago proti Sereni Williams ni bilo dovolj 6:4, 4:0, medtem ko v Wimbledonu 2010 v dvoboju s Petro Kvitovo po vodstvu s 5:4 ni osvojila nobene igre več.
»Res mi je nekajkrat igra povsem razpadla, ampak odrasla sem kot oseba in kot igralka. Naučila sem se iz svojih napak in napredovala, na kar sem ponosna,« pravi Azarenka, prva Belorusinja z zmago za grand slam in na 1. mestu svetovne lestvice (Nataša Zvereva je igrala v finalu Roland Garrosa 1988 in se povzpela do 5. mesta WTA). Do tega je prišla na izjemen način, ko je za konec v Melbournu nekdanji zmagovalki Mariji Šarapovi zavezala tudi kravato, z izjemo začetne živčnosti ni bilo prav nikakršnega znaka, da bi lahko prišlo do še enega razpada. Azarenka je tako v tej sezoni še neporažena, saj je pred OP Avstralije osvojila tudi močan turnir v Sydneyju, po 12 zaporednih dobljenih dvobojih pa je razumljivo dobila krila: »Sezona je še dolga, veliko bo še dvobojev. Upam, da bom le še napredovala in ta čas imam občutek, kot da meje ne obstajajo več.«
