Federer s finalom presegel najbolj nore sanje

Melbourne – Kar se je zdelo pred začetkom OP Avstralije nemogoče, se je v zadnjih dveh tednih prelevilo v eno najbolj vznemirljivih teniških zgodb: Roger Federer se je po šestmesečni odsotnosti zaradi poškodbe že na prvem turnirju prebil v finale, od 18. lovorike za veliki slam ga ločil le še korak. Ga bo poskušal ustaviti Rafael Nadal ali Grigor Dimitrov?

»Kdor si ne bo ogledal dvoboja med Stanom in Rogerjem, ta nima rad športa,« je po četrtfinalni zmagi nad Milošem Raonićem Nadal napovedal, da bo tudi sam med navdušenimi gledalci velikega švicarskega polfinalnega obračuna med Federerjem in Wawrinko. In ta je res ponudil vse, kar je teniško občinstvo pričakovalo, na koncu so v partiji igralcev, ki se poznata, da se bolje skorajda ne bi mogla, odločale malenkosti. Pred začetkom je bila zgodovina seveda na strani Rogerja Federerja, saj je dobil 18 od skupno 21 dvobojev, za nameček na trdi podlagi vse. A Wawrinka je vendarle skozi turnir prevzemal vlogo morda celo prvega favorita, saj se je odlično pripravil na novo sezono, za nameček ima veliko izkušenj na tej ravni, ne nazadnje imajo le trije aktivni igralci več naslovov za veliki slam od njega (Federer, Nadal, Đoković).

Ko je Federer tesno dobil uvodni niz, nato pa drugega veliko lažje, se je zdelo, da je delo bolj uveljavljenega Švicarja tako rekoč opravljeno, a po zdravniškem premoru, ki ga je Wawrinka vzel zaradi težav s kolenom, so se stvari začele kaj hitro obračati. Stan the Man je zaigral bolj sproščeno, prevzel pobudo in popolni nadzor nad dvobojem, ko je izničil vodstvo tekmeca z 2:0, se je za hip zdelo, da bi se lahko uresničil le redko videni scenarij. V več kot 350 dvobojih na velikih slamih je pač Federer zgolj dvakrat izgubil po vodstvu z 2:0, in sicer proti Novaku Đokoviću v polfinalu OP ZDA 2011 in istega leta v četrtfinalu Wimbledona proti Jo-Wilfriedu Tsongaju. »V petem nizu sem si govoril, da se moram sprostiti, saj je moja vrnitev že tako ali tako izjemna. Rekel sem si, naj žogica leti z loparja, in bomo videli, kaj se bo zgodilo. S takšnim odnosom, da nimam česa izgubiti, se moram lotiti tudi finala. Teh šest dvobojev je delovalo,« je o finišu polfinala dejal Federer, ki je – zelo netipično – pred odločilnim nizom prav tako potreboval zdravniško pomoč, a za finale ne pričakuje, da bi ga težave z nogo ovirale. RF se je sicer v odločilnem nizu prvi znašel v škripcih, a se je rešil in takoj nato udaril z breakom, ki je bil dovolj za končno zmago – 7:5, 6:3, 1:6, 4:6, 6:3.

»Niti v najbolj norih sanjah si ne bi upal pomisliti, da bom tu v finalu. Zadnjih nekaj dni sem se na vse pretege izogibal tej temi, zdaj pa lahko prav zares govorim o finalu!« se je smejalo Federerju, ki je pred začetkom turnirja razmišljal, da bo že vsak dobljen dvoboj zanj uspeh, zdaj ko jih je nanizal šest, pa so apetiti seveda precej drugačni.

»Vem, da bom imel v nedeljo možnosti za zmago, in biti v takšnem položaju je prečudovito. Ne glede na to, s kom se bom pomeril, bo to posebno doživetje,« pravi 35-letni Švicar, najstarejši finalist turnirja za veliki slam po Kenu Rosewallu na OP ZDA 1974 (39). Kateri obračun si želijo teniški zanesenjaki, je jasno, zdi se, da se s tem strinja tudi Federer, ki je svoj čas z Nadalom pisal nepozabne zgodbe. »Ali bo tekmec nekdo, ki se bo boril za prvi naslov za veliki slam, ali pa bo to epska bitka z Rafo. Slednji mi je v karieri povzročal največ preglavic in verjetno sem njegov največji navijač. Po vseh dvobojih, ki sva jih odigrala, bi bil avstralski finale z njim nekaj nerealnega. Povsem jasno je, kako odmeven dvoboj bi bil to,« je razmišljal Federer, ki bo v svojem jubilejnem stotem nastopu v Melbournu skušal postati prvi igralec s statusom 17. nosilca z zmago na velikem slamu po Petu Samprasu, ki mu je to uspelo na OP ZDA 2002, kjer je odigral tudi zadnji profesionalni dvoboj v karieri ...

Drugi moški polfinale med Grigorjem Dimitrovom in Rafaelom Nadalom se bo začel danes ob 9.30 po srednjeevropskem času.