Tiskane izdaje
New York – Na OP ZDA, ki se z dvoboji glavnega žreba začenja v ponedeljek, bodo Novak Đoković, Roger Federer, Andy Murray in Rafael Nadal malce manj v središču pozornosti, kot so sicer. Oči bodo namreč uprte v Sereno Williams, ki je pred zgodovinskim dosežkom, osvojitvijo klasičnega velikega slama.
Glavno vprašanje pred zadnjim turnirjem za grand slam v sezoni je vsekakor, ali bo Američanka kos izzivu, pred kakršnim se doslej še ni znašla. Ko je prvič osvojila vse štiri največje turnirje zapored, je začela na OP Francije, tokrat ima prav tako že v žepu še drugi Serenin slam, saj je na največjem odru nepremagljiva od lanskega OP ZDA, zdaj bo skušala temu izjemnemu opusu pritisniti piko na i prav v domačem New Yorku. Po letošnji sezoni sodeč – doživela je zgolj dva poraza, enega proti Petri Kvitovi in enega proti Belindi Bencic – bo sama sebi največja tekmica, kar je pokazala že na OP Avstralije, Roland Garrosu in Wimbledonu. Kar sedemkrat je namreč izgubila uvodni niz (od tega v Parizu štirikrat), in to v veliki meri proti tekmicam, proti katerim bi »morala« do gladke zmage.
»Vedno lahko ustavim samo sebe. Zato skušam ostati na igrišču pozitivna, osredotočena in mirna. Vsekakor bom morala biti telesno na najvišji ravni, prav tako mi lahko načrte prekrižajo dvomi in strah,« razmišlja Serena, za katero se vedno zdi, da ji večjo grožnjo za poraz prinaša uvodni teden, ko se meri z manj uveljavljenimi igralkami, proti največjim tekmicam je njena motivacija največja, ko igra svoj najboljši tenis, je za nekaj razredov boljša od vseh. Američanka, ki bi lahko vpisala tudi rekordni sedmi naslov v Flushing Meadowsu, sicer že komaj čaka, da se vse skupaj začne, saj o koledarskem slamu posluša vsak dan od Wimbledona, sama pa seveda skuša vso napetost čim bolj pomiriti.
»Zdaj pritiska še ne čutim, mogoče ga bom, če se bom prebila v zaključne boje. Raje sem v tem položaju kot v kateremkoli drugem, na vse skupaj pa gledam kot na priložnost, da ubranim lovoriko. To je vse, kar si želim. Osvojitev grand slama je resda bila vedno moja želja, a nikdar si nisem mislila, da mu bom tako blizu. Je pa bil Wimbledon odlična priprava na to, kar me čaka zdaj, saj tudi Serenin slam ni ravno vsakdanja stvar,« pravi ena najboljših športnic v zgodovini, ki žanje občudovanje z vseh strani, od tekmic, nekdanjih igralcev in igralk, prav tako z moške turneje. Williamsova se bo v bitki za prvi grand slam po letu 1988 in Steffi Graf v 1. kolu pomerila z Vitalijo Djačenko, na njeni poti bi se lahko znašle Mirjana Lučić-Baroni, Sloane Stephens, Madison Keys, v četrtfinalu sestra Venus ali pa Benciceva in v polfinalu Marija Šarapova, Serenina »stalna stranka«. Rusinja je namreč ni premagala vse od leta 2004, za nameček zaradi poškodbe ni igrala vse od Wimbledona. Seveda pa so to le predvidevanja, ki jih bo porušilo že prvo presenečenje.
Medtem ko se bo pri ženskah vse sukalo okoli Williamsove, bo pri moških drugače, veliko je neznank, s precejšnjo gotovostjo pa bi lahko napovedali, da lanski zmagovalec naslova ne bo ubranil. Marin Čilić, ki je lani presenetil v New Yorku – v enem najbolj nepričakovanih finalov proti Keiju Nišikoriju –, pač ni v takšni formi, da bi ga šteli med favorite. Prvi nosilec Đoković je na zadnjih dveh turnirjih pokazal precej ranljivosti in slabšo igro od pričakovane, z igrivostjo je v Cincinnatiju blestel Federer, ki je OP ZDA osvojil petkrat, a je nazadnje igral v finalu leta 2009, Murray – nazadnje zmagovalec Montreala – je vsekakor v najožjem izboru igralcev za končno zmago, v katerega pa nikakor ne sodi Nadal, a bo vseeno zanimivo videti, kaj lahko stori, potem ko letos na turnirjih za veliki slam ni prišel prek četrtfinala.
