Tiskane izdaje
London – Aljaž Bedene je eno stvar z napovedano zamenjavo državljanstva že dosegel, saj se o njem v Wimbledonu govori veliko več, kot bi se pač o le enem poražencu prvega kola. Zanimivo pa je seveda tudi, kaj si o vsem tem mislijo britanski igralci, saj bo z izjemo Andyja Murraya, huda konkurenca vsem.
Če bi ta hip našega igralca umestili na lestvico ATP med britanske, bi bil vrstni red naslednji: 5. Andy Murray, 140. Aljaž Bedene, 143. Daniel Evans, 154. James Ward, 214. Daniel Cox, z izjemo branilca lovorike pa v Wimbledonu nihče ni preskočil prvega kola. Vsa posebna povabila (ob omenjeni trojici sta ju od domačih igralcev prejela še Kyle Edmund in Daniel Smethurst) so bila znova zaman, nihče ne zmore vsaj približno slediti Murrayu – britanska zveza je zavoljo tega pred kratkim na pomoč poklicala slovitega Boba Bretta – in razumljivo je, da se nekateri bojijo »uvožene« konkurence, nenazadnje je Velika Britanija ta čas članica svetovne skupine, kar pomeni, da je v igri tudi veliko denarja. Mnenja med igralci so tako deljena.
Medtem ko Ward te dni ni želel komentirati vsega skupaj, češ da to ni njegova stvar, se je pa dalo tudi iz tega nekaj razbrati, je bil še drugič v zelo kratkem času jasen Evans. »Proti njemu osebno nimam nič, je povsem v redu fant, a sam česa takšnega ne bi nikoli storil. Da, ljudje menjajo državljanstva, vendar pa gre tu tudi za Davisov pokal, v katerem je že nastopil za drugo državo. Ne razumem tega. Če si v nogometu igral za selekcije nad 21 let, potem pač ne moreš menjati države. Res nenavadno, da se bi to zgodilo v tenisu. Preprosto mislim, da to ni prav. Poleg tega je tudi zelo očitno, da ne govori z britanskim naglasom, za nameček sva z Wardyjem že pokazala, da lahko lepo dopolniva Andyja v ekipi. No, seveda pa je izbira reprezentance v rokah kapetana, a rekel bi, da sem boljši igralec od Bedeneta, tako da tu niti ne bi smelo biti nekih dvomov,« pravi Evans o Slovencu, ki se sicer pri očitkih, da je že igral za drugo reprezentanco, brani, da so bili to zgolj »mrtvi« dvoboji, tisti torej, ki niso odločali o ničemer več, zato se nikdar ni zares boril za Slovenijo … Bedene je v letih do 2010 do 2012 odigral tri partije in dve dobil, v eni pa se je vdal zaradi poškodbe zapestja.
Ima pa Bedene tudi zagovornike, Cox pač ne skriva, da sta dobra prijatelja, tako rekoč vrstnika, ki se poznata še iz mladinskih časov in tudi mlajših kategorij. Zanj so pomembna le pravila. »Nekateri bodo rekli, da je že igral za Slovenijo in da vidi zgolj denar, a na koncu koncev obstajajo pravila, zato lahko to stori. In le zakaj ne. Za britanski tenis bi bilo samo dobro, če bi imeli več igralcev. V tem ne vidim nič negativnega, samo pozitivno. Nič ne dela napak, tudi tekoče govori angleško, tu živi že dolgo časa. Sam ne vidim prav nobene težave, pravila so pač povsem jasna,« je v bran slovenskemu igralcu stopil Cox, seveda pa bo na koncu najpomembnejše mnenje Andyja Murraya, s katerim je Bedene pred kratkim v Queen'su tudi treniral.
Murray sicer zadnja leta ni redno igral v Davisovem pokalu, kar je tudi razumljivo, saj je bila Velika Britanija tudi nižje od Slovenije, torej v II. evro-afriški skupini, ko pa se je lani ponudila priložnost za vstop med elito – Britanci so se v odločilnem dvoboju pomerili s Hrvaško, ki je bila tedaj brez po krivici suspendiranega Marina Čilića –, je vskočil, letos je moštvu uspel že kar zgodovinski preboj v četrtfinale, proti Italiji pa nato ni šlo več. Za Škota seveda Bedene ne bi predstavljal konkurence, ampak bi morda z njim ob strani celo uresničil kak večji cilj, zato njegov vidik – tudi zavoljo tega, ker ni ozkogleden, kar je nazadnje dokazal, ko je njegova trenerka postala Amelie Mauresmo – ni tako presenetljiv. »Odkrito povedano nimam nič proti. Saj veste, obstajajo pravila. Če bo postal britanski državljan in sme igrati za našo reprezentanco, potem ne vidim prav nikakršnega razloga, zakaj ne bi,« je na vprašanje Dela, ali bi bil z njegove strani Bedene dobrodošel v ekipi za Davisov pokal, odgovoril Murray.
