Tiskane izdaje
Pariz – Novak Đoković in Stan Wawrinka po dva naslova ter Rafael Nadal in Marin Člić po enega. To je seznam zmagovalcev turnirjev za veliki slam od začetka lanske sezone, ob katerem se poraja vprašanje, ali še lahko govorimo o veliki četverici. Je morda Wawrinka četverico razširil na peterico, saj ima enako skupno število naslovov kot Andy Murray?
Roland Garros 2015 je prinesel konec izjemnega niza Rafaela Nadala (po porazu v četrtfinalu na svetovni lestvici drži rep deseterice), ki je po petih zaporednih lovorikah (in skupno devetih) doživel šele drugi poraz na pariškem pesku, novi kralj pa ni Novak Đoković, kot so pričakovali številni, ampak Stan Wawinka, vsekakor zelo presenetljivi zmagovalec, saj Švicar ni sodil v ožji krog favoritov. Tudi zanj je to lovorika, o kateri še kot nadobudni fantič ni razmišljal. »Veste, moje sanje so bile, da igram na Roland Garrosu, ne da ga osvojim, ne da se prebijem v finale. Zame so bili igralci, ki so to dosegli, mutanti,« je pojasnil Wawrinka, ki je pred dvanajstimi leti slavil že na mladinskem turnirju, sicer pa je postal tudi prvi igralec po Albertu Costi 2002, ki je le leto dni po porazu v 1. kolu osvojil naslov.
»Zelo nenavadno se mi zdi, ko si rečem, da imam zlato olimpijsko kolajno, zmago v Davisovem pokalu in dva naslova za veliki slam. Zares izjemno, nikdar si nisem mislil, da bom dosegel kaj takega, da bom tako močan,« je ponosen Švicar, ki je še za drugi naslov za veliki slam ugnal tako drugega kot prvega igralca sveta. Lani sta bila to v Melbournu Đoković in Nadal, letos Roger Federer in Đoković, kljub temu pa se Švicar ne uvršča med elitno druščino. Resda ima omenjena trojica veliko več naslovov za grand slam, a Murraya je včeraj dohitel, v takšni dobi priti do dveh velikih lovorik pa je vsekakor izjemen dosežek. »Še vedno sem prepričan, da nisem tako dober, kot so oni, ki so na vrhu že deset let in so osvojili vse. Sem pa dovolj dober, da sem zmagal dvakrat in da jih lahko premagujem na največjih turnirjih. V vsakem primeru bo velika četverica vedno velika četverica in z njo se nočem primerjati. Moja želja je le, da napredujem in da te igralce premagujem,« vztraja Wawrinka, ki je torej od začetka lanske sezone osvojil več turnirjev za veliki slam kot Federer, Nadal in Murray skupaj, ob svojih najboljših dnevih pa ne navdušuje nič manj kot največji štirje zvezdniki.
Medtem ko novi pariški šampion uživa v zasluženem uspehu, pa se pri Đokoviću že zelo resno zastavlja vprašanje, ali bo tudi nad njim za vedno obviselo prekletstvo Roland Garrosa, tako kot je denimo nad Petrom Samprasom, Stefanom Edbergom, Borisom Beckerjem ter še nekaterimi asi. Gotovo je bila to njegova priložnost kariere, zanimivo bo videti, ali se mu bo še kdaj ponudila vsaj približno podobna, saj je bil tako pred turnirjem kot pred finalnim obračunom veliki favorit. Letos sploh neporažen na pesku in za razred boljši od tekmecev, absolutni teniški vladar, a vendarle, ko je prišel trenutek, da se vpiše v zgodovino, so stvari postale veliko bolj zapletene, prezapletene. »Seveda boli, posebej ker gre za finale. Za mano je odlična peščena sezona, odličen Roland Garros, bil sem že povsem blizu zmagi, vodil z 1:0 v nizih, a na koncu moram sprejeti poraz,« je priznal še vedno prepričljivo vodilni na lestvici ATP, ki bo seveda spet poskušal prihodnjo sezono, a v enem letu se lahko spremeni veliko stvari. Wawrinka je za to najlepši dokaz.
