Nova številka 1 ali nov rekord

London – Spektakel za konec Wimbledona: v današnjem moškem finalu (z začetkom ob 15. uri) se bosta pomerila prvi nosilec Novak Đoković in sedemkratni zmagovalec Roger Federer. Srb bo lovil tudi 1. mesto na lestvici ATP, Švicar rekordni osmi naslov, tako za enega kot drugega bi imela lovorika še večji pomen kot sicer.

Za Federerja je jasno: to je ena zadnjih priložnosti za osvojitev že 18. turnirja za veliki slam (s tem bi najbližjima zasledovalcema, upokojenemu Petu Samprasu in še aktivnemu Rafaelu Nadalu, pobegnil za štiri), saj bo avgusta dopolnil 33 let, pri takšni starosti pa se je v moškem tenisu nazadnje zmagovalo pred več kot štirimi desetletji. Seveda je rekordna osma wimbledonska lovorika že sama po sebi največji izziv, a Švicarju bi prinesla še dodatno zadoščenje, saj je lani kazalo, da bo kariero zaokrožil s 17 naslovi. Prav v Wimbledonu 2012, ko je tudi zmagal, je do petka vpisal zadnji finale velikega slama, saj je šlo lansko sezono vse bolj ali manj le navzdol, v novo pa je vstopil prerojen in že od začetka je bilo slutiti, da bi v Wimbledonu vendarle še lahko posegel po zvezdah. In res se je do odločilnega dvoboja skoraj sprehodil, niz je izgubil le proti Stanu Wawrinki, mu je pa vsekakor ustrezal Nadalov izpad v osmini finala, saj je Španec trn v njegovi peti.

»Moja igra je spet na ravni, kot si želim, po težavni lanski sezoni se vse vloženo delo obrestuje, spet sem konkurenčen za največje lovorike. Ostalo mi je še veliko energije in komaj čakam finale,« se je vrnitve na veliko sceno veselil Federer in ob tem seveda ni pozabil omeniti pomembnega vpliva švedskega trenerja Stefana Edberga.

Za Đokovića Wimbledon gotovo ni ena zadnjih priložnosti za veliko lovoriko, bi pa bržčas le še tu lahko našel potrditev, da se je pravilno odločil s trenerjem Borisom Beckerjem. Bolj kot vrnitve na 1. mesto lestvice ATP si želi konca dolge suše, potem ko je na slamu nazadnje slavil v Avstraliji 2013. In odtlej doživel več finalnih porazov, od lanskega wimbledonskega (Andy Murray), prek newyorškega do letošnjega pariškega (obakrat Nadal). »Takšni rezultati ne morejo zadovoljiti. Ne želim sicer zveneti, kot da ne cenim finalov za veliki slam, saj je to izjemen rezultat, a vem, da lahko osvojim lovoriko,« ima dovolj »2. mest« Đoković.

Za Srba bo današnji finale tretji v Wimbledonu, pri čemer je njegov iztržek 1:1, za Švicarja že kar deveti, edini poraz je doživel proti Nadalu, leta 2008. Zanimivo sicer, da so tudi vse druge številke rahlo na strani Federerja, ki v medsebojnih dvobojih vodi z 18:16, v partijah na velikih slamih s 6:5, v letošnjih z 2:1, v Wimbledonu pa z 1:0 (polfinale 2012). Glede na to, da bo današnji dvoboj že njun 35., je precej nenavadno, da sta se doslej v finalih turnirjev velike četverice pomerila le enkrat, in sicer na OP ZDA 2007. Tudi takrat je bil boljši švicarski as, a Nole je šele začenjal svoj pohod proti vrhu, saj je sploh prvič nastopil v finalu grand slama.