Predvidljivo, da bolj ne bi moglo biti

Tenis: V finalu Davisovega pokala je Francija v Lillu ugnala Belgijo s 3:2.

pon, 27.11.2017, 09:00

Lille – Davisov pokal velja za nepredvidljivo tekmovanje, a letošnji finale med Francijo in Belgijo se je končal tako predvidljivo, da se bolj ne bi mogel. Francoski teniški igralci so še desetič v zgodovini osvojili veliko solatno posodo, končni rezultat je bil sicer tesen – 3:2 –, a vsi dvoboji zelo enostranski, le v dvojicah so odigrali štiri nize.

Tako kot je napovedoval »papir«, tako se je tudi zgodilo. David Goffin, edini član svetovne deseterice na finalu v Lillu, je dobil oba posamična dvoboja, a za Belgijo to ni bilo dovolj, po sklepnem turnirju osmerice, kjer ga je v finalu v treh nizih ugnal Grigor Dimitrov, je sedmi igralec sveta še drugič razočaran za las ostal brez pomembne lovorike. V belgijski reprezentanci nima soigralca na približno enaki ravni, zato je bilo jasno, da skoraj ni nobene možnosti za novo državo na seznamu zmagovalk.

Ne glede na to, da so imeli Francozi v preteklosti že precej močnejše ekipe, je bila tokratna z Jo-Wilfriedom Tsongajem (15. na ATP), Lucasom Pouillom (18.), Richardom Gasquetom (31.) in Pierre-Huguesom Herbertom (13. med dvojicami) zelo izenačena, enakovredna. Potem ko se je prvi dan razpletel z 1:1, so v soboto jeziček na tehtnici na francosko stran pričakovano nagnile dvojice, v katerih sta igrala Gasquet in Herbert, Tsonga je sicer včeraj izgubil proti Goffinu, na koncu pa je bil domači junak Pouille, ki je sploh prvič igral odločilni peti dvoboj v tem tekmovanju. Na nasprotni strani mu je stal precej manj kakovosten tekmec, Steve Darcis, ki je najbolj znan po tem, da je leta 2013 v 1. kolu Wimbledona ugnal Rafaela Nadala. Belgijec je bil povsem brez možnosti, to je bil še en enostranski dvoboj v Lillu, Pouille je zmagal kar s 6:3, 6:1, 6:0.

»Besede sploh niso potrebne, samo poglejte vzdušje in vsa čustva. Ponosen sem na svojo ekipo, res smo si želeli to lovoriko in jo po 16 letih vendarle spet osvojili. Presrečen sem, nič ni lepšega od zmage pred družino in prijatelji,« ni skrival navdušenja Pouille, edini igralec, ki je v tej sezoni osvojil turnirje na vseh treh podlagah, na trdi na Dunaju, na pesku v Budimpešti in na travi v Stuttgartu. Zmaga je bila lep obliž na precej slabo sezono za Tsongaja, ki je sicer januarja igral v četrtfinalu OP Avstralije, nato pa na vseh turnirjih za veliki slam in iz serije masters skupno dobil le še štiri dvoboje. »Vesel sem, da sem končno osvojil to lovoriko, ki sem jo lovil deset let. Druge stvari sem potisnil na stran, da sem lahko igral za reprezentanco,« je dejal Tsonga.

V enem manj zvezdniških finalov v zadnjih letih, saj ni igral niti en zmagovalec za veliki slam, je Francija prišla do skupno desete lovorike, kar do treh jo je popeljal Yannick Noah. »Izjemno je, ko tri točke priigrajo štirje igralci. Ekipni duh je bil nad posamezniki, sanjali smo o tej zmagi in vsi smo presrečni,« pa je bil čustven Noah, ki še vedno čaka na svojega francoskega naslednika med zmagovalci turnirjev za veliki slam (Roland Garros 1983).

S tem se je teniška sezona končala, nova se bo začela že prvi dan novega leta, 1. kolo Davisovega pokala pa bo prvi konec tedna v februarju. Slovenija je letos, ko je znova igrala oslabljena, obstala v II. evro-afriški skupini, njena prva tekmica pa bo Poljska, ki je še lani igrala v svetovni skupini, a odtlej naredila kar dva koraka nazaj. Seveda bo vse odvisno od tega, kdo bo igral, Slovenija ta čas še vedno nima niti izbranega kapetana … V II. evro-afriški skupini bodo sicer poslej tekme Davisovega pokala zgolj dva dneva, v soboto in nedeljo, dvoboji se bodo igrali na dva dobljena niza, dvojice pa bodo na sporedu drugi dan, a ne tako kot v pokalu fed na koncu, ampak bo to tretja partija, tako da bo vedno »živa«.

Prijavi sovražni govor