Proti številki 1 niz za pozabo in dva za spodbudo

Blaž Kavčič je kljub porazu proti Novaku Đokoviću z borbenostjo navdušil gledalce na Roland Garrosu.

Objavljeno
31. maj 2012 10.54
Saša Verčič, poročevalka
Saša Verčič, poročevalka
Pariz – En niz za pozabo, dva za spodbudo ter številne čestitke in pohvale. To je izkupiček Blaža Kavčiča v dvoboju z Novakom Đokovićem, ki je v 2. kolu Roland Garrosa dobil prvi niz brez izgubljene igre, v naslednjih dveh pa imel z Ljubljančanom velike težave (6:0, 6:4, 6:4). Kavčič je navduševal gledalce z borbenostjo in nekaterimi odličnimi potezami.

Prvi dvoboj katerega koli slovenskega igralca z aktualno številko 1 se ni začel po Kavčičevih načrtih, se pa je po pričakovanjih. Naš prvi lopar si je sicer želel, da ne bi imel prevelike treme, ko bo stopil igrišče Suzanne Lenglen (zmogljivost dobrih 10.000 sedežev), a ta je bila še kako prisotna. Zato je, kot bi mignil – po manj kot pol ure –, Nole tekmecu »zavezal kravato« in srbski novinarji so se že začeli privoščljivo spraševati, ali bo to najkrajši moški dvoboj v zgodovini OP Francije. Verjetno so podobno razmišljali tudi gledalci, ki so med dvobojem dodobra zapolnili tribune, saj so Kavčiča nagradili z dolgim in glasnim aplavzom, ko je po sedmih zaporednih Đokovićevih igrah vpisal svojo prvo.

Dvojna napaka preprečila 5:3

Ljubljančan se je na to odzval z nasmeškom, jih spodbudil k še večji podpori, vse skupaj pa ga je zelo očitno povsem razbremenilo. Odtlej je namreč igral povsem drugače, našel je pravi ritem, nekaj iger se je zdel kot v transu ter odlično izkoristil padec v Đokovićevi igri. Srb je bil na trenutke povsem izgubljen, ni vedel, kaj naj odigra, servis ga je začel puščati na cedilu. Tako je Kavčič zasluženo prišel do breaka, imel priložnost celo za dvojnega, a je ni izkoristil. Ko je imel žogico za 5:3, je naredil dvojno napako (skupno le tri), Nole pa je seveda to znal kaznovati …

Vsekakor škoda, saj bi si Slovenec en niz gotovo zaslužil, če ne zaradi drugega, pa zaradi borbenosti, zaradi katere je bilo nekaj točk prav spektakularnih. Če so mu gledalci na začetku niza ploskali v spodbudo, so mu v nadaljevanju od navdušenja. Kot je dejal na novinarski konferenci, pa takšnega aplavza, kot ga je dobil v tretjem nizu, ni bil deležen še nikdar. Razumljivo, saj je najprej tekel za skrajšano žogico, nato nazaj za lobom, po Đokovićevem smashu pa je žogico neubranljivo poslal mimo Srba pri mreži.

Za takšne dvoboje se gara

»Za takšne trenutke, ko ti ploska skorajda poln štadion, se splača garati. To poplača vse treninge, trdo delo, ko treniraš in se mučiš nekje na samem v vročini, a te nihče ne vidi. Potem pa igraš dvoboj z najboljšim igralcem svetu in ljudje uživajo, ko te gledajo. Počutiš se, da si res igralec, kar se mogoče v zadnjem času niti nisem. Občutki so res dobri,« je bil navdušen nad ambientom Kavčič, saj so ga gledalci tudi z igrišča pospremili z zasluženim dolgim in bučnim aplavzom.

Seveda pa ob tem ni skrival razočaranja, četudi ga je ugnal prvi igralec sveta. »Po vsakem porazu sem razočaran, pa tudi po tem, ne glede na to, da me je premagal Novak. Prvi niz sem res odigral slabo, še posebej, ker takšen tekmec kaznuje vsako krajšo žogico. Na začetku ta preprosto ni hotela z loparja, bržčas tudi zaradi tega ker je bil položaj zame nekaj posebnega. Drugič sem stal na tako velikem igrišču, prvič proti številki 1,« se je uvoda spomnil Kavčič, ob tem pa pojasnil, da je nepomembno, ali izgubiš z 0:6 ali 6:7, še vedno gre zgolj za izgubljeni niz. In s takšnim razmišljanjem je tudi lahko povsem drugače nadaljeval, pri čemer je priznal, da je ob prvi osvojeni igri namenoma pozval gledalce, da ga še dodatno spodbudijo, saj je prav to potreboval. »Ko sem v drugem nizu ujel ritem, sem začel igrati, kot bi moral že od začetka. Točke so bile daljše in to mi je zelo ustrezalo. Res sem užival. Če bi bil še bolj sproščen, bi lahko prikazal še boljši tenis, a z igro sem lahko zadovoljen,« je ocenil Kavčič, ki sicer velja za igralca, ki odlično vrača tekmečeve začetne udarce, a … »Tokrat sem bolj ali manj le ugibal, kam bodo leteli servisi. V Đokovićevi igri preprosto ni pomanjkljivosti.«

Srbski as je tako odkljukal še eno uspešno opravljeno nalogo na poti do zgodovinskega dosežka. V primerjavi s 1. kolom, v katerem se je pomeril s Potitom Staracejem, pa je bil predvsem zadovoljen z napredkom v prvem nizu. »Ta je bil idealen, popoln v vseh pogledih, pri vseh udarcih. Zares sem odigral napadalno, natančno, brez napak. Nato pa sem Kavčiču ponudil priložnost, ki jo je seveda izkoristil in se vrnil v igro, kar pa me ni presenetilo, saj mi je bilo povsem jasno, da se ne bo vdal do zadnje točke. Znova je potrdil, da je na tej podlagi zelo hiter in kakovosten. Res me veseli, da se še eden iz mojega rodu vzpenja proti svetovnemu vrhu,« je pričakovano – kot že dan prej – pohvalil tekmeca Đoković, ki si bo morda danes celo privoščil izlet v Reimes. Tam se bo srbska nogometna reprezentanca v prijateljski tekmi pred odhodom na EP, pomerila s francosko. Tudi srbski nogometaši so si sprva nameravali ogledati dvoboj Kavčič – Đoković, a se je ta začel prezgodaj.