V Avstraliji se piše slovaška zgodovina

Slovaška teniška igralka Dominika Cibulkova svoji državi priigrala prvi finale za veliki slam.

Objavljeno
23. januar 2014 20.17
S. V., šport
S. V., šport

Melbourne – Dominika Cibulkova – Li Na je finale, ki si ga pred začetkom OP Avstralije bržčas ne bi upal napovedati nihče. Da se bo jutri za naslov borila Kitajka, sicer ni zelo presenetljivo, saj se je že dvakrat, medtem ko bo za Slovakinjo to sploh prvi finale na turnirjih za veliki slam. Obe sta polfinalno nalogo opravili z odliko, z 2:0 v nizih.

Ko so se od OP Avstralije po vrsti poslovile glavna favoritinja Serena Williams, Marija Šarapova in branilka naslova Viktorija Azarenka, je v zraku obviselo vprašanje, katera bo izkoristila ponujeno priložnost, morda najizkušenejša od preostale četverice – Li Na? Izkušnje so v včerajšnjem prvem polfinalu močno nadigrale mladost, saj 31-letna Kitajka kanadski najstnici (19) Eugenie Bouchard ni dovolila še enega presenečenja. Li Na je namreč takoj od začetka vsilila svoj ritem, potisnila tekmico za osnovno črto, tako da Bouchardova, za katero se je zdelo, da jo je celotna scena precej prevzela, nikakor ni prišla do svojih močnih udarcev. Kitajka je na ta način dobila kar 20 od prvih 23 točk, vodstvo s 5:0 je tudi že odločilo uvodni niz. Bouchardova je sicer v nadaljevanju nudila nekoliko močnejši odpor, vendar pa ji četrta nosilka, ki je bila v 3. kolu na robu poraza in je proti Lucie Šafarovi rešila zaključno žogico, resne priložnosti za senzacionalen finale ni ponudila.

»Drugi niz je bil nekoliko bolj tesen, ker sem čutila, da sem z eno nogo že v finalu, pa tudi tekmica je zaigrala bolje, a pomembno je, da sem se zbrala in zmagala,« je bila Li Na zadovoljna ob že tretji uvrstitvi v finale na »domačem« (azijsko-pacifiški) grand slamu, pri čemer je doslej izgubila tako proti Kim Clijsters (2011) kot proti Viktoriji Azarenka (2013). Zanimivo, da je Bouchardova, za katero je bil to prvi polfinale za veliki slam, ocenila, da ni presegla svojih pričakovanj, bo pa vsekakor zanimivo spremljati njen nadaljnji razvoj. Tudi trener Li Na Carlos Rodriguez (ki je nekdaj vodil Justine Henin) je namreč po polfinalu ocenil, da gre za bodočo šampionko.

Nekoliko bolj presenetljivo se je razpletel drugi polfinale, v katerem je Cibulkova dokazala, da je na tem turnirju v življenjski formi. Na papirju je bila sicer Agnieszka Radwanska, tudi že wimbledonska finalistka, favoritinja, saj je doslej v šestih partijah vrstnico ugnala petkrat, sta pa obe igralki na poti do medsebojnega dvoboja pokazali odlično pripravljenost, ko sta odstranili po eno zelo visoko oviro: Cibulkova Šarapovo in Radwanska Azarenko. A medtem ko je Radwanska proti Belorusinji našla rešitev za tako rekoč vsak udarec tekmice in jo s tem spravljala v obup, je bilo v polfinalu vse drugače. Bila je le bleda senca igralke iz četrtfinala, Cibulkova pa je – tako kot smo je vajeni s tega turnirja – napadla prav vsako žogico, ki jo je lahko, kar se ji je obrestovalo in po le 70 minutah je Slovaški zagotovila prvi finale za veliki slam. »Danes sem vse storila pravilno, bila sem stoodstotno pripravljena na to, kako moram odigrati, in vse je bilo popolno. V finalu sem, to je sanjsko,« ni mogla verjeti, kaj ji je uspelo, Cibulkova, ki bi lahko z le 161 cm jutri postala najnižja zmagovalka grand slama v zgodovini …