V določenih trenutkih se Monfilsu preprosto ne da

New York – Teniško življenje Gaëla Monfilsa je polno presenečenj, pri njem navijači zares nikdar ne vedo, kaj bodo dobili. Na OP ZDA je to niz zelo dobrih iger, s katerimi se je kot 20. nosilec nepričakovano uvrstil v četrtfinale, zanj pa v osmini finala izločil tudi wimbledonskega polfinalista Grigorja Dimitrova. Danes ga čaka eden največjih možnih izzivov: Roger Federer.

Pri 28 letih, ki jih je dopolnil v ponedeljek, se je šele prvič v eni sezoni dvakrat prebil v četrtfinale na turnirjih za veliki slam (še Roland Garros), pa ne zato, ker ne bi bil za to dovolj kakovosten igralec, ampak zaradi tega, ker je takšen, kot pač je. Velik zabavljač, ki pogosto poskrbi za dobro vzdušje tudi na račun izgubljene točke. Bržčas najbolj naravni športni tip med vsemi igralci (ima sicer precej težav s poškodbami), pa četudi pogosto daje vtis, kot da še komaj stoji na igrišču. Že v naslednjem trenutku lahko od njega prileti takšna bomba, kot je bil denimo v 2. kolu (proti Alejandru Gonzalezu) forehand iz skoka, ki je dosegel hitrost slabih 180 km/h. Lahko pa tudi v teh dneh, ko se New York duši v visokih temperaturah in še višji vlagi, oceni, da posamezne točke niso vredne truda, zato se preprosto niti ne stegne za žogico, proti Dimitrovu je denimo en začetni udarec počakal kar na servisni črti, saj je celotno igro »tankiral«, razburjen pač, ker je zapravil break prednosti … In da, če se mu zdi, med odmorom ob menjavi strani pije kokakolo.

Vse to je Monfils, za nekatere že preveč klovnovski, za druge pač odlična poživitev. In v zadnjem tednu in pol kaže izjemno stabilnost, med osmerico se je prebil celo brez izgubljenega niza, pa čeprav sta mu na poti stala tako 12. nosilec Richard Gasquet kot 7. Dimitrov, od katerega je bil boljši s 7:5, 7:6, 7:5. Kljub temu vztraja, da to ne dokazuje, da je dozorel. »Še vedno sem isti. Morda imam le zdaj malce več sreče, kot sem je imel v preteklosti. Nisem pa se spremenil. Igram dobro, trdno, vesel sem, da sem spet v četrtfinalu grand slama in to je to,« je dejal ob drugem newyorškem četrtfinalu (po 2010) Monfils, ki ima za vdajo v posameznih točkah pojasnilo v svojem slogu. »Zame je tenis šport, ne služba. V določenih trenutkih sem preprosto naveličan vsega, ne da se mi in žogico spustim. Potem pa igram normalno naprej,« pravi Francoz, ki je – zanimivo – že slabi dve leti brez trenerja. »Ne bom lagal, vsekakor bi bilo s trenerjem vse lažje in bolje. Potrebujem ga, a težko je najti pravega, predvsem zaradi nenehnih potovanj,« znano težavo izpostavlja Monfils, ki se bo bržčas vrnil tudi na nekdanje položaje (najvišje je bil 7.), ko bo rešil ta problem.

V današnjem oziroma jutrišnjem (ob 2. uri zjutraj) dvoboju s Federerjem se bo moral vsekakor znajti še sam, če bo našel pravo formulo, pa bo to veliko presenečenje. Ob 19.30 se bosta za eno mesto v moškem polfinalu pomerila še Marin Čilić, ki je v petem medsebojnem dvoboju vendarle prvič ugnal Gillesa Simona, in Tomaš Berdych. Čeh je končal pot Dominica Thiema, a Avstrijec, z 20 leti najmlajši član top 50, je tudi v New Yorku potrdil, da gre za igralca prihodnosti.