Zdaj vem, zakaj imajo najboljši tudi varuške

Nekatere igralce otroci dodatno motivirajo, drugi začnejo razmišljati o koncu kariere.
Fotografija: Rogerja Federerja na turnirjih velikokrat spremlja družina. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Rogerja Federerja na turnirjih velikokrat spremlja družina. FOTO: AFP

Starševstvo in profesionalni šport sta zanimiva kombinacija. Pri tenisu med prvo stoterico povprečna starost igralcev vseskozi raste. To pomeni tudi to, da na turnirjih vidimo vse več otroških vozičkov. Večinoma se igralci odločijo za starševstvo proti koncu športne poti, nekateri že prej. Sam sem postal oče pred sedmimi meseci in Stella je vse obrnila na glavo.

Veliko staršev mi je govorilo, kako se ti življenje ob rojstvu otroka popolnoma spremeni. Imeli so prav. To je nekaj najlepšega, a hkrati je zahtevno. Usklajevanje turnirjev in treningov postane veliko bolj premišljeno. Zelo pomemben del vrhunskega športa je tudi počitek. Zbujanje ponoči je ob napornih treningih dodatna obremenitev. Na srečo je Stella tako živahna čez dan, da ponoči pridno spi in lahko v spalnici spimo vsi skupaj. Vsakdo si seveda želi največ časa preživeti s svojim otrokom, kar pri poklicu vrhunskega športnika ni mogoče. Več kot 30 tednov na leto smo teniški igralci po svetu. Vse težje se je odpraviti na pot, saj se v prvem letu otrok najbolj razvija in iz tedna v teden napreduje. Za očeta, ki zamudi veliko pomembnih trenutkov, je to zelo težko. Poznam veliko igralcev, ki so izgubili motivacijo in so končali kariero. Še posebej je težko na nižji ravni turnirjev, na katerih zaslužki niso dobri. Ko temu dodaš odsotnost in pomislek, da nekaj zamujaš, je to lahko povod, da začneš razmišljati o koncu kariere.

Trije rodovi družine Federer na letošnjem Wimbledonu. FOTO:  Usa Today Sports
Trije rodovi družine Federer na letošnjem Wimbledonu. FOTO:  Usa Today Sports


Da tenis ni več najpomembnejša stvar v življenju, pogosto razbremeni igralca. Porazi niso več tako boleči. Motivacije seveda ne manjka. Boljši rezultati mi bodo omogočili, da bom lahko potoval z družino in z njo preživel več časa. To za seboj potegne veliko, kar zadeva finance. Dodatne letalske vozovnice in sobe vse skupaj podražijo, zato želje po dobrih rezultatih ne manjka. Velikokrat pozabimo, kaj se dogaja, ko športniki potujemo po svetu. Otrok ima takrat samo enega starša, ki opravlja nalogo obeh. To je zelo naporno in boljše polovice se zelo žrtvujejo za naše kariere.


Za Federerja je družina na prvem mestu


Mogoče je nekoliko lažje igralcem z vrha svetovnega tenisa, saj si lahko privoščijo, da na turnirje potujejo z družino. To v zadnjih letih vidimo pri Rogerju Federerju, ki ga družina spremlja na veliko turnirjih. Pravi, da je usklajevanje družine, tenisa in drugih dejavnosti zunaj igrišča velik zalogaj. Seveda ima pomoč varuške ali staršev, ki ženi Mirki pomagajo na vsakem koraku. Ima svojo sobo, v kateri lahko počiva in si vzame čas za sebe. Švicar je tudi nekajkrat poudaril, da je družina na prvem mestu in da bi ob Mirkini želji prenehal igrati tenis.



Na turnirjih za veliki slam je za otroke zelo dobro poskrbljeno. Na voljo so soba za previjanje, otroška igrala in posebna prehrana. Žal je tako le na največjih prizoriščih, zato lahko le manjšina igralcev potuje na turnirje z družinami. Moj prvi turnir z družino je bil letos na Malorki. Bilo je malo lažje, saj so šli z nami tudi starši in pomagali pri čuvanju Stelle med mojimi tekmami. Ne predstavljam pa si, da bi šli na turnir sami. Stella potrebuje 24-urni nadzor in pozornost. Zdaj razumem, zakaj imajo boljši igralci varuške. Potem je vse skupaj lažje.

Lleyton Hewitt je leta 2016 po svojem zadnjem dvoboju na OP Avstralije v družbi svojih otrok spil poslovilni kozarec penine. FOTO: Reuters
Lleyton Hewitt je leta 2016 po svojem zadnjem dvoboju na OP Avstralije v družbi svojih otrok spil poslovilni kozarec penine. FOTO: Reuters


Veliko ljudi me je že vprašalo, ali si želim, da bi Stella postala profesionalna igralka tenisa. Otrok se mora sam odločiti za to pot. Seveda bom Stello maksimalno podpiral, kot so mene podpirali starši. Bo pa moj pogoj ta, da bo v šoli marljiva in da bo na treninge hodila z veseljem. Želim si, da bi se ukvarjala s športom, saj te nauči veliko stvari, ki so v življenju zelo pomembne. Morda pa bi se izognil vrhunskemu športu, saj postaja vse bolj zahteven in na dolgi rok pušča posledice na telesu.

Preberite še:

Komentarji: