Tiskane izdaje
Ujeti pravi trenutek za konec kariere je za večino športnikov izjemno težko. Italijanska teniška igralka Flavia Pennetta pa je pri tem prava mojstrica. Poslovila se bo po letošnji sezoni, v kateri je s sobotno zmago na OP ZDA dosegla svoj daleč največji uspeh, trenutek, ko je to sporočila širni javnosti, pa je bil tudi edinstven: ko je v rokah držala eno najbolj čislanih lovorik.
Pred mesecem dni, na turnirju v Torontu, je 33-letna Italijanka sprejela veliko odločitev, s katero je seznanila le svoje najbližje. Po koncu letošnje sezone bo odložila lopar v kot, dovolj je bilo vsega, je sklenila po tehtnem razmisleku, pri čemer ji je misel na teniško upokojitev v zadnjih letih večkrat prestrelila misli, saj od poškodbe in operacije zapestja 2012 ni šlo vse tako, kot si je zamislila. Lani je sicer osvojila velik turnir v Indian Wellsu, letos ji je šlo veliko slabše, nikdar ni preskočila četrtfinala, na OP Avstralije in v Wimbledonu je izpadla v 1. kolu, na ameriškem betonu pred OP ZDA je na treh turnirjih dobila dva dvoboja, v New York je pripotovala s porazom iz New Havna proti kvalifikantki Magdaleni Rybarikovi.
A teniško življenje piše zares nenavadne zgodbe in svojo je nazadnje dočakala tudi Pennetta ter postala ena najbolj nepričakovanih zmagovalk OP ZDA, za nameček še v enem najbolj senzacionalnih finalov sploh, italijanskem z Roberto Vinci. Morda je bila 33-letnica tudi nekoliko razbremenjena ob zavedanju, da je to zadnji nastop na njej zelo ljubem OP ZDA, morda je bila preprosto usoda, a zmage nad Jarmilo Gajdosovo, Monico Niculescu, Petro Cetkovsko, Samantho Stosur, Petro Kvitovo, Simono Halep in Vincijevo so jo pripeljale do velikega naslova. Naslova, za katerega je bila prepričana, da ga ne bo nikdar osvojila. Še pred tremi tedni jo je denimo fizioterapevt vprašal, ali misli, da bi se lahko kdaj uvrstila v finale turnirja za veliki slam. »Zgolj« finale, torej, ne naslov. »Dejala sem: ne. Iz številnih vzrokov je bil moj odgovor takšen, seveda pa nikoli ne moreš vedeti. Dobre stvari se zgodijo, ko to najmanj pričakuješ,« pravi nova italijanska junakinja, ki je za hip zasenčila tudi sicer nedotakljive nogometaše. Ni slabo za igralko, ki si je nekoč želela le zaigrati na domačem turnirju v Rimu … »Če sem iskrena, nisem imela visokih ciljev. Ko sem bila še zelo mlada, sem z mamo in očetom obiskovala turnir v Rimu, zato sem si od nekdaj želela tam tudi igrati. Ko sem prvič res nastopila, so se mi uresničile sanje,« je bila skromna nova zmagovalka New Yorka, ki je zdaj dosegla uspeh, ki je močno presegal njeno domišljijo.
Močno pa je presegel pričakovanja tudi njen zmagovalni govor, v katerem je teniški svet presenetila z napovedjo, da končuje kariero (spomnimo, zmagovalka Wimbledona 2013 Marion Bartoli se je upokojila 40 dni po osvojitvi naslova). Ne sicer takoj, ampak po koncu sezone, odigrala naj bi še dva turnirja, morda tri, če se bo uvrstila na sklepni masters. »Zame je včasih težko stopiti na igrišče in se boriti, to je bila ena od ključnih točk pri odločitvi. Pri tenisu se moraš boriti iz tedna v teden, skoraj vse leto, če se ne, jo odneseš zelo slabo. Sama za to nimam več moči, zato je to idealni trenutek za slovo. Odločitev je bila težka, a vesela in ponosna sem, da sem jo sprejela,« je pojasnila Pennetta, ki je tako najboljše prihranila za konec, zmaga v Flushing Meadowsu pa je ne bo prepričala, da bi si premislila.
»Vsak igralec se želi upokojiti z lovoriko in to je moje slovo od tenisa. Boljšega konca kariere si ne bi mogla zaželeti. To je bil moj zadnji dvoboj na OP ZDA in o takšnem razpletu sem lahko le sanjala. Moje življenje je popolno,« je srečni – že kar filmski – teniški konec dočakala Italijanka, ki si je tik pred upokojitvijo tudi dodobra napolnila bančni račun, saj je z zmago na OP ZDA zaslužila 3,3 milijona $.
