Ni ljubitelj japonske hrane, a bi snedel tokijsko kolajno
Slovenska kraljica športov bo na OI imela princa, ki bo meril na krono, Kristjan Čeh je v peščici tistih, ki bodo disk lučali na daljave za žlahtno kovino.
Odpri galerijo
Kristjan Čeh ima v letošnji sezoni drugi najboljši izid v metu diska na svetu. FOTO: Christine Olsson/Reuters
Kako bo na olimpijskih igrah na Japonskem? Bo v Tokiu letelo in rezultatsko vzhajalo primerno deželi vzhajajočega sonca? Disk namreč, kajti Kristjan Čeh je zelo močan slovenski adut za odličje v metu tega orodja. V venah kraljice športov pa se tudi pretaka modra kri, atletika, gimnastika, plavanje, veslanje, sabljanje, da ne gremo še med štirikopitne prijatelje in borilne veščine, so športni temelj vsakih olimpijskih iger. Daniel Ståhl (Švedska) 71,40 m, Kristjan Čeh (Slovenija) 70,35, Simon Pettersson (Švedska) 69,48, Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 69,04, Andrius Gudžius (Litva) 68,62; takšen je vrstni red petih najboljših metalcev diska na svetu po letošnjih rezultatih.
Predvsem stalnost pri izidih 206 cm visokega in 125 kg težkega orjaka iz Podvincev pri Ptuju je navdušujoča. Čeprav je 22-letnik pri vadbi – po dolgoletnem sodelovanju s trenerjem Gorazdom Rajherjem – krenil po lastni poti strokovnega vodenja zaradi različnih pogledov glede prisotnosti svoje srčne izbranke, estonske metalke kladiva Anne Marie Orel, disk brezkompromisno in kot da bi bil sam in orodje na dodatnih krilih, luča v širne daljave na obzorju.
Letos je dvakrat popravil lastni državni rekord, 27. maja na Ptuju je disk končal na 69,52 m, 26. junija na mitingu v finskem Kuortaneju je prebil zid. Pa ne kakšnega idiličnega stanovanja ob značilnem finskem jezeru, atletski izstrelek je s 70,35 prebil magično diskovo mejo 70 m. V Tokiu lahko po daljavi morebiti v kakšnem domovanju celo razbije dragoceni japonski porcelan, a ravno tako je dragocen in brez cene najboljši slovenski atlet. Pravi diamant, saj je orodje daleč vrgel tudi na mitingih diamantne lige v Oslu in Stockholmu.
»Zadnji izidi mi povedo veliko, sem na dobri poti, dobro sem treniral in sem tudi v ravno takšni formi. Zadovoljen sem z vsako od omenjenih tekem, dal sem vse od sebe, kar sem bil sposoben v tistem času,« je o stopnji pripravljenosti pred tokijskim olimpijskim ognjemetom uvodoma navrgel Kristjan Čeh. Za met čez 70 m v deželi tisočerih jezer pa je tudi dodal, da je to daljavo vrgel z lahkoto, premore še rezerve in tudi da to ni bil popoln met.
»Drži, malce prehitro sem 'spuščal' met, velja pa tudi to, da so bili takrat za met diska vrhunski pogoji. To sem izrabil, tehnično so bili meti zelo dobri, tudi, ko bodo velika elitna tekmovanja, pa rezerve pri vsakem metu seveda še obstajajo,« je nadaljeval. Svetovnega prvaka Daniela Ståhla edinega v karieri še ni premagal, vsakič, ko se pomerita, je 28-letni Skandinavec iz Solne korak pred njim. »V primerjavi z menoj je starejši, izkušenejši, za seboj ima dosti več tekem, kot jih imam sam. A nekega dne bom premagal tudi njega,« se je nasmehnil Čeh.
Pa mu morebiti kdo po razhodu s trenerjem Rajherjem zdaj s strani le podaja določene napotke in popravke tehnike meta ali česa drugega? »Ne, že večkrat sem povedal, da bom to sezono dokončal z lastnimi močmi, za seboj imam tudi veliko podporo z drugih področij. Za naslednjo sezono pa bo pri tem vsekakor nekaj novega. Ljudje so se sicer različno odzvali na moj strokovni razhod s trenerjem. A moja odločitev je bila takšna, da ni pomembno, kako bodo na stvar gledali drugi, pomembno mi je bilo, kako se bom počutil sam, kako bom zadovoljen na treningih in tekmah. Tudi ljudje, ki so okoli mene, vedo, za kaj je šlo, tako da me vsi podpirajo,« je Kristjan Čeh še enkrat trdno podčrtal svojo odločitev.
Cilji in osebna pričakovanja za Tokio? »To je finale. To so moje prve olimpijske igre in ne bom se kaj pretirano obremenjeval z nekimi cilji, nemogočimi, finale je kar realen cilj. Seveda pa se zna potem zgoditi karkoli,« oceni.
Olimpijske igre so sicer športni praznik nekega štiriletnega obdobja, zdaj sicer petletnega, poleg zagrizenih bojev je to tudi veliko druženje med nastopajočimi. Japonska (vojaška) disciplina, tudi skozi zgodovino, je sicer znana, zaradi zdravstvene krize pa bodo tokijski prireditelji pri redu in pravicah zelo zategnili zanko za športnike in spremljevalce. »Morebiti Japonci vse to jemljejo malce preveč resno, vseeno smo natrenirani športniki. Sicer bodo te olimpijske igre nekaj posebnega, saj so ukrepi zelo strogi in če jih kršiš, so možne tudi stroge sankcije, tako da bo vsaj po tej plati zelo zanimivo,« je svoje mnenje povedal nosilec srebrnega odličja s sredozemskih iger leta 2018 v španski Tarragoni.
Sredi julija je v Talinu ubranil tudi svoj evropski naslov v metu diska za mlajše člane do 23 let, v Estoniji je tako dodatno potrdil starocelinsko krono izpred dveh let v švedskem Gävleju. Za tiste, ki ne prihajajo z japonskih otokov, je dežela vzhajajočega sonca nekaj posebnega, čarobnega, mitskega in mističnega.
Pa Kristjan Čeh, mu je Japonska morebiti všeč po zgodovinski, kulturni, gastronomski ali kateri koli drugi plati? »Nisem še bil na Japonskem, tako da ne vem, bom šele videl. Nisem tudi ravno ljubitelj japonske hrane, a kakor sem že rekel, bomo videli.« Prebivalci dežele vzhajajočega sonca denimo vsem nam poznani japonski zastavi pravijo sončni disk. Kako primerno, sončni disk bo na Japonskem pozdravil enega najboljših metalcev diska na svetu.
Kaj pa krog favoritov za tri odličja v njegovi specializirani panogi? »Metalci, ki so se izkazali na mitingih diamantne lige, bodo v ospredju tudi v Tokiu, večinoma v disku prevladujemo Evropejci, ne smemo pa pozabiti še na Jamajčana Fedricka Dacresa. Glede časovne razlike z Evropo, ki je na Japonskem, kaj takšnega resda še nisem doživel, a bomo na mestu videli, kako bo šlo. Sicer tudi pravijo, da bo za časa olimpijskih iger v Tokiu zelo vroče, dosti vlažno, to bo tudi nekaj, na kaj se bomo morali tam navaditi,« dodaja študent fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. In sicer drugega letnika študijskega programa agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine.
Kristjan Čeh pravi, da je študij z obsegom treh letnikov zaradi športa zdaj malce postavil na stran, zato pa svoje močne roke zastavi tudi pri delu na očetovi kmetiji, najraje vozi traktor. Da tudi ni ravno ljubitelj japonske hrane, je povsem razumljivo. Prehrana za vrhunske lučaje diska mora biti kalorično in vsebinsko vrhunska, naš najmočnejši podanik kraljice športov prisega na zrezke. No, saj so denimo japonska legenda rokoborci suma, ki morajo pridobiti na teži, zato prepotrebne ogljikove hidrate dobijo v testeninah, kruhu, žitih, rižu in sladkorju.
Čeh odreže svoj kos zrezka, svoj kos pa bo odrezal tudi na velikem tokijskem tekmovanju. Kot vedno namreč poudarja, da bo njegov čas še prišel. Na tokijsko uro se bo zaradi časovne razlike treba še prilagoditi, a budilka lahko enega najboljših metalcev diska na svetu iz japonske zasanjane mističnosti prebudi v žlahtno stvarnost!
Predvsem stalnost pri izidih 206 cm visokega in 125 kg težkega orjaka iz Podvincev pri Ptuju je navdušujoča. Čeprav je 22-letnik pri vadbi – po dolgoletnem sodelovanju s trenerjem Gorazdom Rajherjem – krenil po lastni poti strokovnega vodenja zaradi različnih pogledov glede prisotnosti svoje srčne izbranke, estonske metalke kladiva Anne Marie Orel, disk brezkompromisno in kot da bi bil sam in orodje na dodatnih krilih, luča v širne daljave na obzorju.
Letos je dvakrat popravil lastni državni rekord, 27. maja na Ptuju je disk končal na 69,52 m, 26. junija na mitingu v finskem Kuortaneju je prebil zid. Pa ne kakšnega idiličnega stanovanja ob značilnem finskem jezeru, atletski izstrelek je s 70,35 prebil magično diskovo mejo 70 m. V Tokiu lahko po daljavi morebiti v kakšnem domovanju celo razbije dragoceni japonski porcelan, a ravno tako je dragocen in brez cene najboljši slovenski atlet. Pravi diamant, saj je orodje daleč vrgel tudi na mitingih diamantne lige v Oslu in Stockholmu.
Zadovoljen je s trenutno formo in meti na tekmovanjih. FOTO: Jože Suhadolnik
Razhod s podporo okolice
»Zadnji izidi mi povedo veliko, sem na dobri poti, dobro sem treniral in sem tudi v ravno takšni formi. Zadovoljen sem z vsako od omenjenih tekem, dal sem vse od sebe, kar sem bil sposoben v tistem času,« je o stopnji pripravljenosti pred tokijskim olimpijskim ognjemetom uvodoma navrgel Kristjan Čeh. Za met čez 70 m v deželi tisočerih jezer pa je tudi dodal, da je to daljavo vrgel z lahkoto, premore še rezerve in tudi da to ni bil popoln met.
»Drži, malce prehitro sem 'spuščal' met, velja pa tudi to, da so bili takrat za met diska vrhunski pogoji. To sem izrabil, tehnično so bili meti zelo dobri, tudi, ko bodo velika elitna tekmovanja, pa rezerve pri vsakem metu seveda še obstajajo,« je nadaljeval. Svetovnega prvaka Daniela Ståhla edinega v karieri še ni premagal, vsakič, ko se pomerita, je 28-letni Skandinavec iz Solne korak pred njim. »V primerjavi z menoj je starejši, izkušenejši, za seboj ima dosti več tekem, kot jih imam sam. A nekega dne bom premagal tudi njega,« se je nasmehnil Čeh.
»Moja odločitev glede razhoda s trenerjem je bila, da je pomembno, kako se bom počutil sam, kako bom zadovoljen na treningih in tekmah.«
Pa mu morebiti kdo po razhodu s trenerjem Rajherjem zdaj s strani le podaja določene napotke in popravke tehnike meta ali česa drugega? »Ne, že večkrat sem povedal, da bom to sezono dokončal z lastnimi močmi, za seboj imam tudi veliko podporo z drugih področij. Za naslednjo sezono pa bo pri tem vsekakor nekaj novega. Ljudje so se sicer različno odzvali na moj strokovni razhod s trenerjem. A moja odločitev je bila takšna, da ni pomembno, kako bodo na stvar gledali drugi, pomembno mi je bilo, kako se bom počutil sam, kako bom zadovoljen na treningih in tekmah. Tudi ljudje, ki so okoli mene, vedo, za kaj je šlo, tako da me vsi podpirajo,« je Kristjan Čeh še enkrat trdno podčrtal svojo odločitev.
Njegov prvi cilj na olimpijskih igrah v Tokiu je uvrstitev v finale. FOTO: Jože Suhadolnik
Cilji in osebna pričakovanja za Tokio? »To je finale. To so moje prve olimpijske igre in ne bom se kaj pretirano obremenjeval z nekimi cilji, nemogočimi, finale je kar realen cilj. Seveda pa se zna potem zgoditi karkoli,« oceni.
Preveč resni Japonci
Olimpijske igre so sicer športni praznik nekega štiriletnega obdobja, zdaj sicer petletnega, poleg zagrizenih bojev je to tudi veliko druženje med nastopajočimi. Japonska (vojaška) disciplina, tudi skozi zgodovino, je sicer znana, zaradi zdravstvene krize pa bodo tokijski prireditelji pri redu in pravicah zelo zategnili zanko za športnike in spremljevalce. »Morebiti Japonci vse to jemljejo malce preveč resno, vseeno smo natrenirani športniki. Sicer bodo te olimpijske igre nekaj posebnega, saj so ukrepi zelo strogi in če jih kršiš, so možne tudi stroge sankcije, tako da bo vsaj po tej plati zelo zanimivo,« je svoje mnenje povedal nosilec srebrnega odličja s sredozemskih iger leta 2018 v španski Tarragoni.
Sredi julija je v Talinu ubranil tudi svoj evropski naslov v metu diska za mlajše člane do 23 let, v Estoniji je tako dodatno potrdil starocelinsko krono izpred dveh let v švedskem Gävleju. Za tiste, ki ne prihajajo z japonskih otokov, je dežela vzhajajočega sonca nekaj posebnega, čarobnega, mitskega in mističnega.
Pa Kristjan Čeh, mu je Japonska morebiti všeč po zgodovinski, kulturni, gastronomski ali kateri koli drugi plati? »Nisem še bil na Japonskem, tako da ne vem, bom šele videl. Nisem tudi ravno ljubitelj japonske hrane, a kakor sem že rekel, bomo videli.« Prebivalci dežele vzhajajočega sonca denimo vsem nam poznani japonski zastavi pravijo sončni disk. Kako primerno, sončni disk bo na Japonskem pozdravil enega najboljših metalcev diska na svetu.
Na mitingih doslej ni premagal le svetovnega prvaka Daniela Ståhla iz Švedske. FOTO: Peter Kastelic/AZS
Evropejci v ospredju
Kaj pa krog favoritov za tri odličja v njegovi specializirani panogi? »Metalci, ki so se izkazali na mitingih diamantne lige, bodo v ospredju tudi v Tokiu, večinoma v disku prevladujemo Evropejci, ne smemo pa pozabiti še na Jamajčana Fedricka Dacresa. Glede časovne razlike z Evropo, ki je na Japonskem, kaj takšnega resda še nisem doživel, a bomo na mestu videli, kako bo šlo. Sicer tudi pravijo, da bo za časa olimpijskih iger v Tokiu zelo vroče, dosti vlažno, to bo tudi nekaj, na kaj se bomo morali tam navaditi,« dodaja študent fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. In sicer drugega letnika študijskega programa agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine.
»Te olimpijske igre bodo nekaj posebnega, saj so ukrepi zelo strogi in če jih kršiš, so možne tudi stroge sankcije, tako da bo vsaj po tej plati zelo zanimivo.«
Kristjan Čeh pravi, da je študij z obsegom treh letnikov zaradi športa zdaj malce postavil na stran, zato pa svoje močne roke zastavi tudi pri delu na očetovi kmetiji, najraje vozi traktor. Da tudi ni ravno ljubitelj japonske hrane, je povsem razumljivo. Prehrana za vrhunske lučaje diska mora biti kalorično in vsebinsko vrhunska, naš najmočnejši podanik kraljice športov prisega na zrezke. No, saj so denimo japonska legenda rokoborci suma, ki morajo pridobiti na teži, zato prepotrebne ogljikove hidrate dobijo v testeninah, kruhu, žitih, rižu in sladkorju.
Čeh odreže svoj kos zrezka, svoj kos pa bo odrezal tudi na velikem tokijskem tekmovanju. Kot vedno namreč poudarja, da bo njegov čas še prišel. Na tokijsko uro se bo zaradi časovne razlike treba še prilagoditi, a budilka lahko enega najboljših metalcev diska na svetu iz japonske zasanjane mističnosti prebudi v žlahtno stvarnost!
