V Bambergu proslavljali, zmaji iskali razloge

Salinova usodna zgrešena prosta meta tudi posledica prevelike osredotočenosti polovice moštva na trojke.

Objavljeno
05. februar 2015 22.41
Union Olipija proti Brose Baskets Bamberg. Na sliki Klemen Prepelič(24). Ljubljana, 07,01,2015
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – »Ko zmagaš, proslavljaš, ko izgubiš, iščeš pojasnila. Mi bomo danes proslavljali, čeprav nismo igrali dobro. Do uspeha nas je ponesla predvsem želja,« je po sredinem dvobojem z Unionom Olimpijo ocenil Bambergov trener Andrea Trinchieri. Ljubljančanom je prepustil iskanje razlogov za razplet med dolgo potjo domov z avtobusom.

Po eni boljših predstav v evropskem pokalu 2014/15, a tesnem porazu po podaljšku, ki je razblinil zadnji ščepec upanja za preboj v osmino finala, tem za razmislek zlepa ne zmanjka. Začeli bi lahko pri ugibanju, kaj bi bilo drugače, če bi lahko Olimpija pod obročema računala na poškodovanega Halila Kanacevića. Alen Omić je učinkovito opravil svoje delo (23 točk, 9 skokov in 3 asistence) in izboljšal svoj strelski rekord v zelenem dresu, a je moral igrati 37 minut ob metu iz igre 6:14 in s težavami pri pokrivanju Trevorja Mbakweja, podobno velja za Dina Murića (16 točk z metom 5:14). Nadaljevali bi lahko pri misteriju, zakaj sta Paolo Marinelli in Hristo Nikolov izginila v ključni tekmi evropske sezone. Prvemu sta v opravičilo mladost in neizkušenost, kaj pa je manjkalo Bolgaru, ki je proti Bambergu še drugič ostal pri ničli in na obeh tekmah metal le trikrat?

Sasu Salin (in ne le on) se bo še dolgo spraševal, kako mu je 3,5 sekunde pred koncem rednega dela dvoboja uspelo zgrešiti dva od treh prostih metov. V petih sezonah, kolikor nosi Olimpijin dres, jih je namreč do tedaj izvajal s 86-odstotno uspešnostjo (62:72) v evropskih nastopih in le na eni tekmi zapravil dva poskusa – lani proti Parisu Levalloisu (6:8). V trenutkih, ko bi lahko prinesel stožiškim zmajem pomembno zmago in so ogromno vlogo igrali živci, se mu je bržkone tudi poznalo, da se zaradi igralnega sloga le poredkoma znajde v takšni vlogi. Najraje izkorišča zaporedne bloke soigralcev, da si zagotovi neoviran pogled proti obroču, kar je načeloma dobro in v prid širini napadov moštva. A kaj, ko je Finec preveč dosleden, s čimer omejuje svoj igralni repertoar. Ker so meti iz kontakta ali srednje razdalje, prodori ali prenos žoge prek polovice igrišča v končnicah tekem zanj velika redkost, je malo tudi prostih metov in priložnosti za krepitev živčnih končičev, ki jih ne more nadomestiti niti dodatna vadba. In šolnina je zato toliko dražja.

Salin je celo eden od petih Olimpijinih košarkarjev – poleg Marka Marinovića, Klemna Prepeliča, Luke Rupnika in Marinellija –, ki v tej sezoni pogosteje meče za tri točke kot za dve, Gregor Hrovat pa ni daleč od njih. Pri Marinoviću je razmerje 2,2:1, kar za organizatorja igre nikakor ni nenavadno, bolj pa je skrb zbujajoča »samocenzura« branilcev-strelcev, ki lajša delo obrambam tekmecev. Najbolj izrazit primer je Prepelič. Nastopil je na 12 tekmah evropskega pokala in na njih 73-krat metal za tri točke, za dve točki pa le 16-krat, torej le malo več kot enkrat na večer. V 15 nastopih v ligi ABA pa je 89-krat poskusil doseči trojko, kar pri njem običajno pomeni met z vsaj osmih metrov, in se le 12-krat opogumil za poskus iz »prepovedane cone«, kar je izjemno malo. Še bolj so zgovorni širša primerjava in podatki o izkoristku metov. Pri 22-letnem košarkarju iz Slovenske Bistrice ugotovimo, da je po številu poskusov za tri točke 10. v evropskem pokalu (povp. 6,1), po natančnosti pa je šele 157. med vsemi. S 27,4 odstotka celo v lastnem moštvu prekaša le Hrovata (21,4 %) in Omića, ki se ni niti enkrat preizkusil pri trojkah.

Prepelič, še manj pa Omić, ki je v sredini zadnji četrtini in podaljšku dosegel 12 točk, seveda nista krivca za poraz v Bambergu. Toda če poskušamo iz poraza potegniti dragocene izkušnje, je prav, da se osredotočimo na slovenske reprezentante in ne na tujce. Olimpijina udeleženca lanskega SP pa imata poleg velikega prijateljstva in iste letnice rojstva še nekaj skupnega: ko prikažeta najboljše predstave, njuno moštvo običajno izgubi. K zmagi nad Dijonom, ki je resda postala brezpredmetna, sta denimo skupaj prispevala tri točke. Če bosta želela postati zaslužna člana izbrane vrste in ne zgolj naložba za prihodnost, bosta morala vidno popraviti razmerje.