Za seboj ne vidim nikogar

Na vprašanje, kolikokrat je bil izbran za strelca leta, lahko Rajmond Debevec odgovori zelo preprosto. S protivprašanjem, kolikokrat so priznanje podelili, po odgovoru doda le besedo tolikokrat.

Objavljeno
04. januar 2009 22.35
D. L.
D. L.
Ljubljana - Na vprašanje, kolikokrat je bil izbran za strelca leta, lahko Rajmond Debevec odgovori zelo preprosto. S protivprašanjem, kolikokrat so priznanje podelili, po odgovoru doda le besedo tolikokrat. V 28 letih je namreč edini dobitnik priznanja. Tolikšna premoč in izjemno dolg staž na in pri vrhu večkratnemu svetovnemu prvaku in rekorderju, nosilcu olimpijskega zlata iz Sydneyja in brona iz Pekinga - če naštejemo le najbolj cenjene dosežke - bržkone daje avtoriteto za oceno razvoja strelskega športa.

Se je v treh desetletjih veliko spremenilo?

 

Pri zračni puški so se dosežki zvišali. Za primer je lahko moja izkušnja. Leta 1990 sem na svetovnem prvenstvu v Moskvi s 590 krogi osvojil srebrno kolajno, dve leti pozneje na olimpijskih igrah v Barceloni je enak izid zadoščal šele za deveto, krog manj za 29. mesto. Ko gre za malokalibrsko orožje, se raven rezultatov ni zvišala, a se je zato občutno povečalo število tekmovalcev, ki lahko dosežejo vrhunske rezultate. Včasih si z nekaj večjim zaostankom še lahko ujel finale, zdaj je dovolj le malo slabši dan, pa zdrsneš 20 mest nižje. Konkurenca ne dopušča niti drobnih napak, vsaka tekma je zato toliko bolj stresna.

 

Kot je bil stresen olimpijski finale 3x40?

 

Za gledalce, ki si redko ogledajo strelsko preizkušnjo, je bil nastop najboljših osmih bržkone dramatičen, za nas strelce je bila zgodba le ena od mnogih, povsem običajnih. Kot sem že prej omenil, si v današnji konkurenci ne moreš privoščiti napake, zato med tekmo in še zlasti v finalu čutimo velik pritisk. Matthew Emmons ga ni zdržal in je pri zadnjem strelu odpovedal. Takšnih spodrsljajev je veliko, Emmonsov »strel v prazno« morda odstopa le zaradi velikosti napake. Ustreliti komaj 4,4 točke je zelo redko.

 

Zračno orožje ste v zadnjih letih zapostavili. Bodo tudi vnaprej vaši cilji usmerjeni na MK puško?

 

Pri streljanju z zračnim orožjem se poznajo leta. Refleksi so počasnejši, nagajajo oči. Nova sezona se bo začela z evropskim prvenstvom za zračno orožje. Med posamezniki ne računam na vidnejši dosežek, rad bi pa pomagal ekipi. Z malim kalibrom bom začetek sezone zamaknil in preskočil prvi dve pokalni tekmi v aprilu. Letos je v svetovnem pokalu veliko daljših potovanj, jaz sem se odločil, da se bom držal Evrope. Če bosta nastopa na dveh tekmah na stari celini dovolj za finale, bom zadovoljen, če ne, ne bom objokoval. Glavni cilj je zame evropsko prvenstvo julija v Osijeku, ko računam na boj za kolajno.

 

Kako se spopadate s težavami z očmi?

 

Moram priznati, da me že nekaj časa pesti starostna daljnovidnost. Ker so oči naše osnovno delovno sredstvo, smo odvisni od njih. Ob moji minimalni kratkovidnosti s pojavom starostne daljnovidnosti že moram sklepati kompromise z optičnimi stekli. Težave še niso tako velike, da bi me zelo ovirale, če pa bi se kaj resneje zalomilo, verjetno ne bi šlo več in bi moral nehati.


Več v tiskanem Delu