Zdaj že čutim, da javnost pričakuje četrtfinale OI

Jesenice – Včeraj so k prizorišču zimskih OI odpotovali biatlonci, v prihajajočih dneh se jim bodo pridružili še drugi slovenski športniki. Med njimi tudi hokejisti, med katerimi bodo ob odsotnosti Anžeta Kopitarja igralci z izkušnjami iz KHL. V tej elitni razširjeni ruski ligi nastopa tudi Žiga Jeglič, pred štirimi leti v Sočiju eden najvidnejših slovenskih risov.

Siniša Uroševič

Nase je pred štirimi leti opozoril že na izjemno odmevni premieri, ko je Slovenija izgubila proti zvezdniški ruski selekciji z 2:5, zabil je oba gola za svoje moštvo. »V hokejskem svetu nam pred Sočijem niso pripisovali kakšnih posebnih možnosti za odmevnejše dosežke, pa smo nato konkurenco presenetili. Verjetno tudi zato, ker smo pripotovali povsem neobremenjeni. Zdi se mi, da so zdaj pričakovanja že drugačna. Pogosteje kot pred štirimi leti slišim, da bi se lahko uvrstili v olimpijski četrtfinale,« poldrugi teden pred začetkom turnirja v Pjongčangu razmišlja Jeglič.

Seveda si tudi sam želi, da bi slovenska reprezentanca v uvodnem delu dosegla vsaj eno zmago. »Ta bi nam omogočila boljše izhodišče za nadaljevanje turnirja,« ne skriva in ruski reprezentanci na ledu brez kakršnegakoli pomisleka nameni vlogo udarne favoritinje za naslov najboljše na teh OI: »Resda sem slišal in tudi prebral, češ da je ruskim hokejistom pod težo bremena večkrat že spodrsnilo, na turnirju je res možno marsikaj, toda zdaj imajo zares močno in predvsem uigrano zasedbo. Kar 15 igralcev prihaja iz enega kluba, ta SKA St. Peterburg je v KHL kakovostni razred zase, povrhu je na klopi trener Oleg Znarok, ki je obenem še reprezentančni selektor.«

V Rusiji ničesar ni slišal o dopingu

Ni dvoma tudi o izjemnem motivu hokejistov kot tudi drugih sodelujočih športnikov iz največje države na svetu, kjer bodo hoteli tudi po sankcijah, po katerih ne bodo smeli nastopati z nacionalnimi simboli, dokazati, da ostajajo med najboljšimi. »Pravzaprav v zadnjih tednih in mesecih v ruskih hokejskih krogih nisem zaznal kakšnih razprav o dopingu. Opazil sem le, da od prvega dne in tistih sankcij ni bilo dvoma o tem, da ne bi odšli na olimpijske igre. So izjemni patrioti, vsaj kar zadeva hokej, jih zanimajo le zmage,« Jeglič seveda v svoji četrti sezoni v KHL zelo dobro pozna ruski značaj na ledeni ploskvi. Še bližje mu je v zadnjih mesecih, ko se je po treh letih v Bratislavi najprej preselil v Nižnij Novgorod, zdaj pa brani barve zelo ambicioznega Neftehimika iz NIžnjekamska.

»Selitev v Rusijo je bila zame novi mejnik na športni poti, škoda le, da v Nižnjem Novgorodu ni šlo vse po željah in načrtih. Toda ob psihološkem mučenju trenerja Peterisa Skudre preprosto ni moglo biti drugače. Pred sezono si je želel tehnično kakovostne igralce, nakar pa je vztrajal pri začrtanem slogu igre z veliko gibanja in čakanja, a brez posameznikove ustvarjalnosti in obvladovanja ploščka. Zato ni presenetljivo, da je klub zapustilo že 10 hokejistov v sezoni, med temi sva tudi midva z Janom Muršakom,« nam je pripovedoval Jeglič, zdaj v Nižnjekamsku, pri tretjeuvrščenem moštvu vzhodne konference KHL, precej bolj zadovoljen in sproščen.

Ustrezajo pa mu tudi te zadnje priprave v Podmežakli z dolgoletnima reprezentančnima soigralcema Rokom Tičarjem in Robertom Saboličem. Trojica iz KHL se je namreč pridružila jeseniškim hokejistom, delno trenira z njimi, nato vsi trije posebej vadijo še s skupino igralcev pod vodstvom Gabra Glaviča in Aleša Burnika, trenerjev Jesenic, obenem tudi članov reprezentančnega štaba. Pjongčang 2018 je namreč tudi za hokejiste že pred vrati. Želja Jegliča in druščine pa je – ponovitev Sočija.