Tiskane izdaje
Bojan Križaj že dolgo ne smuča več. Pravzaprav je že več kot štirideset let, od kar je Slovenijo postavil na smučarski zemljevid. Od takrat je bilo veliko zmag, stopničk, kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, kristalnih globusov ... A v resnici je vse to zgodovina. Sedanjost ni tako rožnata in prihodnost je zaskrbljujoča.
Pravkar končana smučarska sezona je namreč razkrila zelo klavrno stanje slovenske alpske smučarije. Če izvzamemo fantastične uspehe Tine Maze, ki nekako meglijo resnično sliko o nekoč našem paradnem športu, pomeni sezona 2013/14 dolgoletno dno. Moškim je na skupno štiriintridesetih tekmah svetovnega pokala uspelo osvojiti le 108 točk. Dekleta so jih sicer osvojila 1242, a od tega jih je 946 Tininih.
Dejstvo je, da bomo v trenutku, ko bo Mazejeva smuči odložila v kot, postali smučarski eksoti in se bomo borili v druščini držav, kot sta Srbija in Bolgarija, ki smo se jima včasih posmehovali.
V zadnjem času se ne moremo znebiti občutka, da so slovenski smučarji v primerjavi s konkurenco tehnično preslabo podkovani, da preprosto premalo znajo. To je očitek, ki neposredno cilja na stroko. Kdaj ste opazili, da slovenska smučarska stroka ne sledi konkurenci in zakaj se je po vašem mnenju to zgodilo?
