Ta element, korak s soročnim odrivom, je nadaljevanje, oziroma, bolje rečeno, izpeljava iz soročnega odriva, elementa klasične tehnike. Z zgolj soročnim odrivom zaradi fizične zahtevnosti izvedbe ne moremo dolgo časa teči, ker bi tako tekli zgolj "na roke" - le-te pa so precej manj vzdržljive od naših nog. Če soročnemu odrivu dodamo zamah nazaj z levo ali desno nogo, roki zelo razbremenimo, tudi sicer - ko tečemo v dvotaktnem diagonalnem koraku - spočijemo vse telo. Če je smučina zelo hitra ali ledena in smuči lepo drsijo, lahko s tem korakom po ravnini tečemo tudi nekaj dlje kot v manj ugodnih pogojih za drsenje smuči, saj je korak s soročnim odrivom na krajši razdalji hitrejši od dvotaktnega diagonalnega koraka.
S tem korakom lahko tudi pospešimo hitrost in se potem spet vrnemo k dvotaktnemu diagonalnemu koraku.