Le med počitnicami ne razmišlja o Sočiju

Pokljuka – Poletje pred prihajajočo olimpijsko sezono ponuja med biatlonci, razumljivo, poseben izziv. Prav posebej pa pri Teji Gregorin, v zadnjih letih nedvomno udarni članici ženske vrste, lastnici prve slovenske kolajne na biatlonskih SP, ki pa v zadnji zimi ni uresničila visokih ciljev. Zato že nestrpno čaka nove tekme.

Tako kot za druge člane slovenske izbrane vrste, zdaj tudi z novincema Anjo Eržen in Lenartom Oblakom, je tudi pri naši vodilni biatlonki napočil čas za še zadnje počitnice pred nadaljevanjem priprav na dolgo zimo 2013/14. »Prav veselila sem že teh dni, ko si bom na Obali, slovenski kot tudi hrvaški, privoščila sprostitev. A brez skrbi – tudi v počitniških dneh napoči čas za šport. Kolesarjenje, rolanje, odbojka na mivki bodo zdaj na mojem dnevnem sporedu namesto puške in teka med pokljuškimi smrekami,« se je nasmehnila športnica, ki je sicer silno resno pristopila pripravam, saj je v preteklosti že pogosto potrdila svoje sposobnosti med najboljšimi biatlonkami na svetu, a prav v tej predolimpijski zimi še zdaleč ni blestela.

Zlepa ni mogla združiti skupaj natančnega streljanja in hitrega teka na tekmi, ni ponavljala uvrstitev, ki bi ji tako kot v preteklosti v skupnem seštevku svetovnega pokala zagotavljale mesto med elitno deseterico. Pred dvema sezonama je pogosto tudi omenila pretirano izčrpanost po izjemno zahtevnem treningu, nazadnje pa naj bi bil ta celo pretirano mil, ob izostanku rezultatov pa tudi psihične trdnosti ni bilo več …

»Prav zato je ena ključnih nalog v tem pripravljalnem obdobju ubrati neko vmesno pot. Sezono si želim dočakati na vrhunski ravni pripravljenosti, obenem ne smem biti prehitro utrujena,« se zaveda in poudari, da ji zadnji testi razkrivajo optimizem. A že do začetka sezone jo čaka ogromno dela, do tekmovalnega vrha 2014 – februarskih olimpijskih iger in nato marčne tekme v svetovnem pokalu na domači Pokljuki – pa še obilo potrpežljivosti.

»Če že razmišljam o olimpijskih igrah? Zdaj v teh počitniških dneh niti ne, toda na pripravah pa se mi misli pravzaprav nenehno, skoraj dnevno, sučejo okrog olimpijskega izziva. Gre pač za prav posebno tekmovanje, le enkrat na štiri leta lahko opozoriš nase še bolj prepoznavno kot med svetovnim prvenstvom,« nam je omenila po opravljenem posebnem treningu s strelskimi, in ne običajnimi biatlonskimi tarčami: »Tokrat smo pač imeli klasičen strelski trening po 30 strelov leže in stoje. Poskušaš biti kar najbolj natančen v visokem ritmu, ohranjamo tudi tekmovalnost, saj najmanj uspešnemu med nami tisti dan pripade posebna rožnata majica. Nihče je noče imeti …«

A obenem športnici, ki v zadnjih letih biva v Hotemažah pri Kranju, domačem kraju tudi nogometnega reprezentanta Aleša Mertlja, dobro dene trening ob posebnem bremenu, saj jo bo prav pritisk nenehno spremljal tudi med tekmovalno sezono. Razveselila se je tudi novosti v pripravah in uresničenih načrtov trenerskega štaba o preizkušnjah tudi na tujem in ne le na domači Pokljuki. Čeprav tako kot drugi vselej hvali prijaznost in udobje v domačem baznem taboru. »Res pa je, da sleherna sprememba dobro dene. Po vrnitvi s počitnic bomo tako imeli testiranje v Ramsauu ob najvišjih obremenitvah, po tem pa bo tudi za trenerja Uroša Velepca in Tomaša Kosa lažje sestaviti program višinskih priprav, ki se jih bomo prihodnji mesec lotili v Franciji,« pravi.

Naporov se ne boji, po telesnih si hitro povrne moči, oddih od psihičnih zahteva kakšen dan več. »A to je povsem razumljivo. Ko si več kot 200 dni na leto skupaj z reprezentančnimi kolegi, se razveseliš tudi spremembe okolja. Za nekaj dni zamenjaš družbo, pa se potem vedrih misli spet vrneš k pripravam,« pravi 33-letna biatlonka pred sezono, v kateri se želi spet vrniti v bližino najboljših. Prav od teh pa se je v zadnji zimi kar prevečkrat oddaljila.