Pot do vrha začela tlakovati na Pokljuki

Medtem ko si je Martin Fourcade že na predzadnji postaji svetovnega pokala zagotovil skupno zmago in je na veliki finale v Oslo pripotoval povsem sproščen, do zadnje tekme ali pa kar do zadnjega strelskega postanka ni bilo jasno, ali bo šel globus v roke Tori Berger ali Kaisi Mäkäräinen. Srečnejša in uspešnejša je bila slednja.

Izjemen dvoboj sta za konec biatlonske zime uprizorili Mäkäräinenova in Bergerjeva, bolj napetega scenarija si tako rekoč ne bi mogli zamisliti, saj so se možnosti Finke in Norvežanke za veliki globus menjale od enega strelskega postanka do drugega. Roke so se tresle, pri čemer je Mäkäräinenova že tako ali tako znana po tem, da je veliko boljša tekačica kot pa strelka (njena »rekorda« sta denimo 12 zgrešenih tarč v zasledovanju in šest v šprintu). Na koncu so pred domačimi gledalci živci vendarle bolj zdelali Bergerjevo, ki je tako na svoji zadnji tekmi kariere za globusom zaostala zgolj za štiri točke, potem ko je zasedla 14. mesto, njena izzivalka pa je bila sedma.

Finska plavolaska je tako drugič prišla do ene najbolj cenjenih lovorik (ob olimpijskih kolajnah), zanimivo, da si je prvo prav tako zagotovila na finalu v Oslu, in sicer v sezoni 2010/11, ko je bil boj podobno napet do samega konca. Tedaj se je na enem svojih najljubših (ne pa tudi najuspešnejših) prizorišč za skupno zmago borila z Magdaleno Neuner, ki je sicer zbolela in tudi zavoljo tega ostala brez kristalnega globusa. Prvo zmagoslavje Mäkäräinenove je bilo presenečenje, saj dotlej v skupnem seštevku svetovnega pokala nikdar ni končala med deseterico, četudi je med biatlonkami na najvišji ravni debitirala marca 2005, potem ko je bila pred tem od malega tekačica, a jo je ta panoga pri dvajsetih letih začela dolgočasiti. Tudi po uspehu kariere – v sezoni 2011 je osvojila še naslov svetovne prvakinje v zasledovanju in podprvakinje v šprintu – so rezultati spet nekoliko padli, s še enim velikim razočaranjem pa se je morala sprijazniti februarja v Sočiju, ko spet ni osvojila tako želene kolajne, pri čemer je imela veliko smole z zdravjem, na začetku tudi s pripravo smuči (najbližje, na 6. mestu, je bila stopničkam na tekmi s skupinskim štartom). Pri 31 letih, kolikor jih šteje, bi to lahko tudi pomenilo, da bo za vedno ostala brez nje.

A prav iz tega razočaranja se je nato pobrala in z izjemnim finišem osvojila veliki globus, pot proti vrhu pa začela tlakovati pri nas na Pokljuki, kjer je v zasledovanju dosegla svojo prvo zmago po dveh letih. To ji je dalo takšen zalet, da je v domačem Kontiolahtiju, sicer tudi prizorišču naslednjega svetovnega prvenstva, prišla do zelo redkega dosežka – kar trojne zmage. »Težko bi rekla, da sem si predstavljala kaj takšnega. Ko si postaviš visoke cilje, si seveda želiš, da bi bil nekega dne lahko najboljši, ampak tri dni zapored, to je prečudovito. Za nameček pa še doma,« je bila vzhičena Finka, ki si je v Kontiolahtiju močno povečala možnosti za globus, a s hladno-toplimi nastopi na Holmenkollnu nato trepetala vse do zadnjega. Ko je spoznala, da se ji je račun izšel, je bilo v hipu vse hudo pozabljeno, tudi nesrečne OI.

»Neverjetno! Potrebovala bom vsaj še kakšen dan ali dva, da bom zares spoznala, na kakšen fantastičen način se je razpletla sezona. Na tem zadnjem prizorišču se sicer nisem najbolj izkazala, kar nekako čudežno sestavila zasledovalni nastop, sta pa bila zato toliko uspešnejša Pokljuka in Kontiolahti, ki sta mi omogočila skupno zmagoslavje. Dobro formo vzdržujem že od olimpijskih iger, a tam sem imela veliko nesreče,« je tokrat s solzami sreče v očeh poudarila Mäkäräinenova, za katero ni prav velike razlike med olimpijsko kolajno in velikim globusom. Slednji je vendarle dokaz stalnosti skozi večji del sezone. »Težko bi bilo trenirati na stotine ur, da bi se nato osredotočil le na enotedensko tekmovanje,« pravi Fink, ki pa se bo v prihodnji zimi veliko lažje bolj posvetila le enemu tednu, ko bo domači Kontiolahti gostil svetovno elito. To bi kaj lahko bilo tudi njeno zadnje veliko tekmovanje, saj je za zdaj napovedala le, da bo tekmovala vsaj še eno leto.