Tiskane izdaje
Kako sami gledate na dvoboj s Petrom Prevcem? Vaš trener Lukasz Kruczek ga je označil celo za epskega. Ali ga tudi vi vidite tako?
Najin dvoboj je resnično nekaj posebnega. V smučarskih skokih namreč že dolgo ni bilo takšne sezone, da bi se dva skakalca vse do konca borila za rumeno majico in veliki kristalni globus. Menim, da bova imela lepo in zanimivo bitko, sam pa bom še naprej ostal stoodstotno osredotočen na svoje delo oziroma skakanje. To je edina stvar, o kateri razmišljam že vse od začetka sezone.
Kje vidite svoje prednosti v primerjavi s pet let mlajšim Slovencem?
Na to vprašanje težko odgovorim, ker si s tem, v čem sem boljši od Prevca in obratno, zares še nisem belil glave. S tem se pač nočem obremenjevati.
Zagotovo se vam je po zadnjih uspehih še okrepila samozavest in zdaj ne dvomite, da vas bo kdo ustavil na poti do prvega velikega kristalnega globusa?
Seveda verjamem vase! Če namreč ne bi, bi lahko v tem trenutku pospravil skakalne smuči in končal kariero.
Mar menite, da bo odločitev o skupni zmagi v svetovnem pokalu padla šele na finalu v Sloveniji?
Upam, kajti Planico imam zelo rad. Še posebej letalnico, saj tamkajšnje 120-metrske skakalnice, na kateri se bomo letos potegovali za točke svetovnega pokala, ne poznam, ker na njej še nisem skakal.
Ali bi bila lahko to prednost za Prevca?
Morda, toda na svojo srečo nimam težav s prilagajanjem na naprave, zato me tudi nova planiška skakalnica ne skrbi.
Kakšno pa je sicer vaše mnenje o vašem najhujšem tekmecu v boju za veliki kristalni globus?
Petrovi odlični nastopi me ne presenečajo, konec koncev je že lani celemu svetu dokazal, da je izvrsten skakalec. Na nordijskem SP v dolini Fiemme '13 se je izkazal s srebrno in bronasto kolajno, takšen pa je bil njegov izkupiček tudi na nedavnih olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je vnovič potrdil, da se zna v ključnih trenutkih zelo dobro zbrati za svoj nastop. Čeprav je še zelo mlad, ima že veliko izkušenj. Menim, da je pred Prevcem briljantna prihodnost.
Nobena skrivnost ni, da se s slovenskimi skakalci zelo dobro razumete. Med drugim ste že bili na obisku pri Jerneju Damjanu, ki ste ga tudi povabili na svojo poroko, kajne?
Z Jernejem se res dobro razumem, pa tudi s Petrom, Robertom Kranjcem in drugimi – Gregorjem Schlierenzauerjem, Severinom Freundom ... Na vse skakalce gledam kakor na prijatelje, na skakalno karavano pa kot na veliko družino. Med tekmeci nočem imeti sovražnikov, naši dvoboji bi morali biti športni v pravem pomenu besede, zato se trudim biti normalen v vseh pogledih; takšen, kakršen pač sem.
Že v časih, ko je v svetovnem pokalu vladal vaš sloviti rojak Adam Malysz, so bili smučarski skoki na Poljskem izjemno priljubljeni. Nedvomno ste tudi sami z lanskim naslovom svetovnega prvaka v Predazzu in predvsem z obema zlatima kolajnama na nedavnih olimpijskih igrah v domovini povzročili pravo evforijo. Kako se je vaše življenje spremenilo po vrnitvi iz Sočija?
Nič se ni spremenilo, ker se tudi sam nisem spremenil. Morda sem bil sprva le malce bolj utrujen kot običajno, a se zdaj spet odlično počutim. Čas za proslavljanje in podoživljanje uspehov pa bo napočil šele po koncu sezone.
Kateri so še vaši cilji ob velikem kristalnem globusu?
Glede na formo, v kakršni sem, bom zagotovo visoko meril tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu. Drugače pa si prizadevam biti vse boljši in boljši, kajti pri sebi še vedno vidim dosti prostora za napredek.
