Tiskane izdaje
Ljubljana – Za Roberta Kranjca je bila prejšnja sezona – kar zadeva njegovo končno uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala (6.) – najuspešnejša doslej. »Leteči Kranjčan« je bil tako še petič zapored (in skupno šestič) najboljši slovenski smučarski skakalec v boju za veliki kristalni globus.
Višje od Kranjca so bili v končnem točkovanju svetovnega pokala doslej uvrščeni le trije Slovenci, in sicer dvakratni skupni zmagovalec Primož Peterka (1996/97 in 1997/98) ter Primož Ulaga (1987/88 – 3.) in Miran Tepeš (1986/87 – 4.).
Če je mogoče soditi po Robertovem dobrem razpoloženju pred uvodnima tekmama olimpijske zime 2013/14 ta konec tedna v Klingenthalu, ki izvira iz njegovih dolgih skokov na pripravah v Oberstdorfu, Kranju in Planici, pa bi kaj lahko svojim uspehom postavil novo piko na i.
»Zelo sem zadovoljen s tem, kako sem skakal v zadnjem obdobju. Moji nastopi so bili na zares visoki ravni, zato upam, da se jim bom čim bolj približal tudi v Klingenthalu. Tamkajšnja skakalnica mi je sicer zelo všeč, čeprav zna biti – kadar nisi v formi – tudi zoprna,« je razkril 32-letni Kranjčan in ponovil, da se resnično počuti izjemno močnega, kar pripisuje tudi izboljšani gibljivosti in nasploh izvrstni telesni pripravljenosti. Zato pred petkovim štartom v areni Vogtland (HS-140), kjer bo v soboto na sporedu ekipna preizkušnja, v nedeljo pa še posamična, tudi ni živčen; ravno nasprotno.
»Zares že komaj čakam, da se vse skupaj spet začne, ker imam treningov že vrh glave,« je omenil in priznal, da ga je bilo prejšnje sezone že zaradi novih tesno oprijetih tekmovalnih dresov neprimerno bolj strah. Za nameček se je bal tudi, da ne bo mogel ponoviti uspehov iz zime poprej (2011/12), v kateri se je med drugim ovenčal tudi z naslovom svetovnega prvaka v smučarskih poletih, vendar pa si je nato s šestimi posamičnimi uvrstitvami na zmagovalni oder (in še petimi moštvenimi) dokazal, da je bila bojazen povsem odveč.
Na vprašanje, s čim bi bil zadovoljen oziroma nezadovoljen na uvodni postaji svetovnega pokala, je odvrnil, da bi bil zelo razočaran, če se, denimo, ne bi uvrstil v finale najboljše trideseterice, najbolj vesel pa bi bil, če bi skoke z zadnjih treningov ponovil tudi na tekmah. »Sleherna uvrstitev med elitno deseterico pa bi bila za začetek in tudi pozneje odlična,« je presodil Kranjec, ki si tudi zaradi tega, da pred jutrišnjim odhodom proti skrajnemu vzhodu Nemčije v pripravah za novo sezono ni opravil nobenega skoka na snegu, ne beli las. Dovolj je že izkušen, da mu takšne stvari pač ne morejo več povzročiti preglavic, sploh ker s prehodom s plastične podlage nikdar ni imel omembe vrednih težav.
Ker je – podobno kot Peter Prevc (7.) – že vnaprej uvrščen na nedeljsko posamično tekmo (»To je vrhunsko!«), se bo lahko v miru privajal na sneg in sproščeno preizkušal nove Fischerjeve smuči, ki jih je dobil šele pred kratkim. »Iz preteklih dobrih izkušenj verjamem, da so prav takšne, kakršne si želim imeti,« je poudaril. Nadvse zadovoljen je tudi z Dalijevimi tekmovalnimi dresi, svetovni pokal pa bo začel s črno-zelenim in črno-sivim. Že v Klingenthalu bo imel tudi novo čelado, ki jo je šel iskat ravno včeraj in nad katero je prav navdušen, ker je zelo barvita (prevladujejo srebrna, bela in črna barva).
Ocenjuje, da bodo favoriti bolj ali manj isti kot že v prejšnjih sezonah. »Tu je Schlierenzauer, Norvežani, kakšen Nemec, morda se bo v ospredje prebil še kdo od Poljakov,« je naštel najhujše tekmece. Cilje bo zadržal zase in jih razkril šele po koncu sezone, vztraja pa pri tem, da na največjih tekmovanjih štejejo zgolj kolajne. In v prihajajoči zimi bo vrhuncev več – novoletna turneja, olimpijske igre v Sočiju in svetovno prvenstvo v poletih v Harrachovu, na katerem bo branil zlato lovoriko iz Vikersunda '12. »Češka letalnica mi je zelo všeč, tudi velika naprava v Sočiju, na kateri sicer še nisem skakal, sem pa videl, kako visoko so na njej leteli nordijski kombinatorci. No, srednja skakalnica pa me na lanski olimpijski generalki ni ravno navdušila,« je še dejal »leteči Kranjčan«.
