Tiskane izdaje
»Zagotovo v tej sezoni lahko pričakujemo prve skoke na Bloudkovi velikanki. Tako bomo proslavili desetletnico od podrtja skakalnice,« je poudaril Lukšič in spomnil, da so v preobrat v propadajoči infrastrukturi Planice zagotovili v tem mandatu. Gradnja Bloudkove velikanke se je začela julija letos. Zemeljska dela so v grobem že končana, sedaj so se začela še dela na loku doskočišča, zaletiščih, tekočih stopnicah in na stolpih.
Predsednik uprave GH Holding Blaž Miklavčič je povedal, da je na gradbišču vsak dan v povprečju med 80 in 100 delavcev, ki bodo s hitrim tempom in veliko vnemo delali naprej. Vremenske razmere so gradbincem do sedaj šle na roko in v podjetju optimistično napovedujejo, da bodo objekt končali zgodaj spomladi. »Ne bomo pa se postavljali po robu naravi,« je poudaril Miklavčič, ki je na prvo mesto postavil varnost delavcev, saj gre za najzahtevnejše gradbišče v državi.
Drugo leto spomladi bodo začeli še z gradnjo petih manjših skakalnic za mladinski skakalni center, ki naj bi bila končana do konca leta 2012. S tem bo zaključena prva faza urejanja Nordijskega centra Planica, medtem ko je druga faza, ki obsega investicijo v osrednji objekt ob izteku letalnice, trenutno v pripravah, težave pa so z urejanjem okoljskih dokumentov in pridobivanjem vseh potrebnih zemljišč.
Na prodajo zemljišč je pristalo 178 članov agrarne skupnosti, medtem ko šest posameznikov zemljišča ne želi prodati, zato bo potrebna razlastitev, ki se bo predvidoma začela marca prihodnje leto. Šele tedaj bo država pridobila pravico za gradnjo. Doslej je Republika Slovenija za odkupe zemljišč namenila 3,3 milijona evrov, prihodnje leto pa bo izplačanih še 300.000 evrov.
Vrednost investicije v Center za smučarske skoke in polete v prvi fazi je 25,3 milijona evrov, pri čemer 21,1 milijona evrov sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj. Vrednost celotnega projekta skupaj z drugo fazo pa obsega 45 milijonov evrov. Ob tem velja, da se je vrednost investicije za slovenski proračun zmanjšala za osem milijonov evrov od prvotno predvidene, zaradi spremembe glede neupravičenega stroška davka na dodano vrednost.
"Sredstva, ki bodo ostala, nameravamo nameniti za potrebe infrastrukture slovenskega športa, kjer bomo to najbolj rabili," je pojasnil Lukšič in dodal, da so ta sredstva zaenkrat predvidena za objekte za univerzijado ali pa za evropsko prvenstvo v košarki, za katerega je prvotno predvidenih šest milijonov evrov investicij v obnovo infrastrukture.
Ob današnji priložnost je Lukšič izpostavil tudi dosežke na področju športa v času njegovega mandata. V prihodnjem letu vlada športu kljub težki javnofinančni situaciji namenja tri odstotke več sredstev kot letos, to je 34,1 milijona evrov, od tega 18,6 milijona evrov za investicije v športno infrastrukturo in 15,5 milijona evrov za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa.
Ob tem je Lukšič tudi občine pozval, naj ne varčujejo na športu, saj bi se to dolgoročno poznalo celotni lokalni skupnosti: "Naj rajši naredijo kakšen pločnik manj, ali asfaltirajo kakšno cesto manj, športno dejavnost pa naj, če se le da, okrepijo." Občine sicer v svojih proračunih namenjajo do osem odstotkov za šport, ki pa prek društev pokriva eno tretjino civilnega združevanja prebivalcev Slovenije.
