Prevc vedno gleda samo naprej in se ne ozira nazaj

Lahti – Peter Prevc po včerajšnji tekmi, po kateri ga je v točkovanju za svetovni pokal znova prehitel Kamil Stoch, ni vriskal od navdušenja. A po svojem 6. mestu niti pretirano razočaran ni bil. Poljskemu šampionu je med prvimi segel v roko in ni jih bilo malo, ki so menili, da je najboljšemu slovenskemu skakalcu s tem, ko je izgubil skupno vodstvo, celo odleglo, ker se je znebil bremena oziroma pritiska, ki ga s seboj prinaša rumena majica.

Kako komentirate razplet tekme?

Kamil je spet potegnil asa iz rokava in mi vzel rumeno majico.

Za zmago ste Stochu športno čestitali, pri čemer sta si izmenjala več besed. O čem je tekel govor?

Vprašal sem ga, ali se je poškodoval, pa mi je odvrnil, da ni nič hujšega. Če sem ga prav razumel, naj sploh ne bi šlo za koleno, marveč se je le čudno udaril ob čevelj.

Kako pa ste zadovoljni s svojima skokoma?

Vsekakor sta bila boljša kot na moštveni tekmi, sploh zadnji je bil že precej enakovreden najboljšim. Na žalost pa so tudi tekmeci pred menoj pristajali okrog 130 metrov, tako da nisem mogel še bolj napredovati po lestvici navzgor. Manjkala mi je pika na i, ki jo je, denimo, v finalu svojemu popolnemu nastopu postavil Kamil.

Po ekipni preizkušnji, na kateri ste bili vse do zadnjega v igri za zmagovalni oder, na koncu pa ste se morali sprijazniti z nehvaležnim četrtim mestom, ste izjavili, da ste razočarali kolege iz reprezentance in da je s tem težko hoditi naokoli. Ali se je bilo morda zaradi tega še težje zbrati za zadnjo tekmo v Lahtiju?

Ne, to me je kvečjemu še bolj podžgalo. Ko sem sobotni spodrsljaj prespal, o njem nisem več razmišljal. Gledam samo naprej in se ne oziram nazaj.

Kaj vam je po preizkušnji rekel glavni trener Goran Janus?

Pravzaprav se sploh nisva veliko pogovarjala. Povedal mi je le, kaj sem storil narobe, sam pa sem te napake premlel in jih tokrat odpravil.

Zanimivo, da ste v Lahtiju zablesteli že takoj na uvodnem petkovem dopoldanskem treningu, česar od vas nismo vajeni, saj ponavadi začnete precej zadržano in potem stopnjujete svoje nastope. Na žalost tistih skokov niste v celoti prenesli na tekme.

Morda je bil ravno to razlog, da mi v nadaljevanju ni šlo povsem po načrtih. Kadar sem predober na treningu, se mi zgodi, da sem potem premalo zbran, ko gre zares. Temu se poskušam izogniti, a mi vedno ne uspe.

Že v torek vas čaka naslednja preizkušnja na napravi v Kuopiu, ki prav tako velja za precej zahtevno.

Da, tudi tamkajšnja skakalnica je ena od finskih »specialitet«. Na njej si lahko hitro pri 125 ali pa pri 110 metrih, tako da bom moral biti še posebej zbran, da si ne bom privoščil kakšne traparije.

S takšnim poskusom, kakršnega ste prikazali v tem finalu, pa je možno preskočiti tudi 130-metrsko znamko, kajne?

Lani se je v Kuopiu skakalo zelo daleč in verjamem, da bo tako tudi to pot.

Kako se sicer počutite? Ali ste že kaj utrujeni od številnih potovanj in tekem?

Ne, utrujenosti ni. Čeprav je urnik res zelo natrpan, imamo dovolj časa za počitek in trening za obnovo moči. Če ne, si ga pa vzamem.

Verjetno že razmišljate o tem, kje in kdaj boste nadomestili 53 točk zaostanka za Stochom ter si spet nazaj priborili rumeno majico?

Odkar sem v boju zanjo, se hočejo vsi pogovarjati le še o njej. Nikogar ne zanima nič drugega.