Svetila se je zmaga, a ostala cilj za Soči

Rogla – Dež, megla, veter, odjuga. Vse to se je včeraj zgrnilo nad progo Jasa, a se vztrajni Pohorci niso dali. Tudi tekmovalci, vajeni vseh mogočih vremenskih katastrof, se niso dali motiti. Nasprotno, vsi po vrsti so hvalili prireditelje in navijače, ki so noreli ob velikem slovenskem deskarskem uspehu v paralelnem veleslalomu: 2., 4., 7. in 8. mestu.

V tej vremenski zmešnjavi je bilo tako na pešpoti ob progi Jasa precej nenavadno slišati hrapavi zvok ob spuščanju desk po ledenih ploskvah. Odločitev za obdelavo podlage s snežnim cementom se je izkazala za zadetek v polno, kljub vztrajnemu dežju je bila menda tekma še najkakovostnejša v sezoni. Tudi bučne podpore ni manjkalo. Nekaj sto vztrajnih navijačev je zapolnilo tribuno ob vznožju in pričaralo odlično vzdušje, ki bi se lahko primerjalo tudi s kakšno drugo tekmo svetovnega pokala v Sloveniji, na katero sicer pride več tisoč ljudi.

In niso prišli zastonj, slovenski tekmovalci so se jim oddolžili z eno najboljših ekipnih predstav v zgodovini. Kar štirje so nastopili v četrtfinalu, prvi junak pa je bil znova vodilni v skupni razvrstitvi Žan Košir. Za Tržičana, ki je imel najštevilčnejšo podporo na tribuni, se je sicer tekma začela zelo nervozno. V že v prvem kvalifikacijskem nastopu je naredil napako in moral vse do konca trepetati, ali bo sploh nastopil še enkrat. »Tako živčno še nikoli nisem spremljal tekmovanja. Nikoli ne gledam drugih, ko opravim svoj nastop, zapustim cilj in ne vem, kaj se dogaja. Tokrat ni bilo vse v mojih rokah, po neuspešnem nastopu bi hitro lahko izpadel,« je priznal Košir.

A v izločilnih bojih se je nato odprlo. Kot za šalo je premagoval tekmece, med katerimi je bil tudi Rok Flander v četrtfinalu, pa Tim Mastnak v polfinalu. Spet je letel na krilih v zeleno odetih Tržičanov, nihče ni dvomil, da bo znova v finalu. Tam pa ... Za seboj je že imel izgubljena finala iz Carezze in Bad Gasteina, ki sta očitno načela njegovo samozavest. Na modri progi je po veliki napaki zaostajal, nato pa na hitrejši rdeči že dohitel Avstrijca Lukasa Mathiesa, ki je tri vrata pred ciljem celo naredil napako. Zmaga je bila tako zelo blizu, le v enakem ritmu bi moral do konca. A se je v veliki želji zapletel še sam, vrh zmagovalnega odra se mu je na Rogli izmaknil še drugo leto zapored.

»Jasno je, da se največ napak zgodi v zadnjih zavojih. Vsi želijo v cilju čim bolj spustiti konje, nihče noče zaostati. Veliko bolj žal bi mi bilo, da ne bi tvegal. Morda bom moral pregledati posnetke, očitno se ponavljam v finalnih nastopih,« je priznal 29-letnik. Brez grenkobe ni šlo, a je obljubil, da bo njegova pika na i še prišla. Glede na to, da je tudi prihodnja tekma svetovnega pokala v Sudelfeldu pod vprašajem, jo bo moral napisati kar v Sočiju. »Zakaj pa ne,« je sprejel izziv. »Morda pa je moralo biti tako. Če bi danes zmagal, bi morda na OI odšel še z večjim bremenom,« se je skušal potolažiti Košir, ki je zmagovalcu včerajšnje tekme tudi prepustil skupno vodstvo.

Košir pa ni bil edini, ki je navduševal navijače na Jasi. Glasni so bili tudi Celjani, ki jih je ogrel mladi Tim Mastnak. Potem ko je ravno lani na Rogli naredil prvi korak naprej v izločilne boje, je letos dosežek še bistveno izboljšal. V polfinalu je bil Košir zanj premočan tekmec, prav tako je v boju za 3. mesto klonil proti Francozu Sylainu Dufourju. Tako je tudi Mastnak imel v grlu cmok po izgubljenih stopničkah, a bil vseeno lahko zadovoljen s predstavami. »Ko bom strnil misli, bom gotovo vesel. To je lepa popotnica za naprej,« je povedal 22-letnik, še eden od mnogih slovenskih deskarjev, ki so domala zrasli na Jasi. »Tukaj sem vsak dan, tudi ko ne treniram, se tu zabavam. V megli je bila proga zame velika prednost,« je še povedal Celjan, ki pa si kljub 4. mestu ni priboril zadnje olimpijske vozovnice. Ta je zaradi boljših rezultatov pripadla veteranu Izidorju Šušteršiču.