Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar se je pravzaprav zdelo neverjetno, se je navsezadnje tudi zgodilo. Jernej Damjan je izgubil že dobljeno »bitko« oziroma skupno lovoriko v veliki nagradi FIS v smučarskih skokih, potem ko je zadnjo tekmo v Klingenthalu končal šele na 48. mestu. Rumeno majico vodilnega mu je z zmago v zadnjem hipu slekel Nemec Andreas Wellinger.
Da se Damjanu ne obeta nič dobrega, so nakazovali že vrhovi smrek ob zaletišču naprave Vogtland (HS-140), ki jih je močan veter tik pred njegovim nastopom premetaval po zraku. Kljub temu so mu odgovorni s pomočnikom direktorja tekem Miranom Tepešem in tehničnim delegatom Jelkom Grosom na čelu prižgali zeleno luč, tako da glavnemu trenerju slovenske reprezentance Goranu Janusu ni preostalo drugega, kot da je Ljubljančanu dal znak za spust.
Damjan se je nič hudega sluteč odrinil s štartne klopi in odskočil, toda že kmalu je bilo jasno, da ga ne bo odneslo prav daleč, saj je hitro izgubljal višino. K tlom ga je posrkalo že pri 101 metru. Zanimivo, da so pristojni pred Wellingerjevim nastopom ravnali popolnoma drugače, saj so ga umaknili s klopi in počakali na ugodnejši veter, ki ga je 18-letni Nemec s pridom izkoristil ter poletel do 135,5 metra in vodstva po uvodni seriji. Kako različne razmere sta imela tekmeca v boju za skupno zmago, čeprav sta nastopila drug za drugim, razločno kaže že seznam z rezultati: medtem ko so Wellingerju zaradi vzgornika odbili 4,1 točke, so Damjanu zavoljo vetra v hrbet pribili 16,1 točke. Razlika je očitna. Še več; skakalec ihanskega Sama je imel med vsemi z naskokom najslabši veter, kar je Janusov pomočnik Nejc Frank pospremil z naslednjimi besedami: »To je bila svinjarija brez primere!«
Nesrečni Damjan, ki je v finalu zgolj nemočno opazoval, kako je veliki up iz Ruhpoldinga ubranil 1. mesto ter si šele kot tretji Nemec po Svenu Hannawaldu ('99) in Andreasu Wanku ('12) priskakal naziv poletnega »kralja«, je ob tem ohranil zvrhano mero cinizma. »Če drugega ne, sem osvojil 1. mesto v posebnem seštevku slabih razmer. Štartna klop je bila nastavljena za vzgornik, sam pa nisem imel prav nobene zračne podpore,« se je jezil 30-letni Ljubljančan, toliko bolj razočaran, ker mu – kot je pripomnil – sploh niso dali možnosti, da bi (u)branil skupno vodstvo in kot prvi Slovenec osvojil veliko nagrado FIS. Od lovorike ga je na 2. mestu, s katerim je ponovil dosežka Roberta Kranjca ('09) in Jurija Tepeša ('12), na koncu ločilo 21 točk.
A Jernejeva slaba volja se je hitro polegla. »Kar je, je. Na to, kar se je zgodilo, tako ali tako nisem imel vpliva. Jezo moram zdaj usmeriti v priprave, da bom čim boljši pozimi. Za menoj je lepo poletje, na katerem lahko gradim naprej,« je poudaril Damjan in besedo prepustil Janusu, ki se je po začetni jezi (»Žirija bi morala pošteno voditi tekmo!«) sprijaznil, da je to pač šport v naravi, v katerem se takšne stvari dogajajo. »Za Jerneja pa je bil tokrat uspeh, da je ostal zdrav,« je še omenil glavni trener. V senci boja za skupno zmago je Peter Prevc z 28. mesta (po)skočil na deseto, do (štirih) točk pa se je dokopal še Matjaž Pungertar.
