V smučarskih skokih goljufajo skoraj vsi
Poljski smučarski skakalec Piotr Żyła je na nedavni novoletni turneji s svojimi uspešnimi nastopi, predvsem pa s kombinezonom, dvignil mnogo obrvi. Šlo je predvsem za to, koliko materiala ima skakalni dres v mednožju. Več kot ga je, večja je možnost za daljši let. »Z nekaj več centimetri materiala lahko posameznik skoči tudi do deset metrov dlje,« je povedal eden od švicarskih trenerjev Martin Künzle.
Zdaj pa so kot bomba odjeknile besede anonimnega skakalca za švicarski Blick: »Skoraj vsi goljufajo, tudi sam moram to storiti, sicer ne bi imel nobenih možnosti. Ukrepati bi bilo treba prej, zdaj so kontrolorji nemočni. Polovico štartne liste bi morali diskvalificirati,« je povedal tekmovalec, ki ga Blick ni želel razkriti. Njegove besede so povzročile pravo razburjenje. Nemec Markus Eisenbichler je pripomnil, da je zagotovo govoril eden od švicarskih skakalcev: Simon Ammann, Gregor Deschwanden, Kilian Peier ali Dominik Peter.
Začeli Avstrijci
Svoje dodaja še Andreas Küttel, nekdanji švicarski orel pravi, da se je vse začelo z Avstrijo. »Pri materialih so začeli goljufati Avstrijci. Kmalu zatem so že imeli mednarodno konkurenco,« pravi. Spomnil se je tudi dogodka iz leta 2005, ko mu je pristopil avstrijski trener Alexander Pointner in ga vprašal, ali je v obeh serijah skakal v istem dresu. Presenečeni Švicar mu je odgovoril, da ima le enega. Takrat se je namreč zazdelo, da bi lahko vrhunski skakalci med serijami zamenjali kombinezon. »Če bi moral iti na kontrolo po prvi seriji, bi lahko domneval, da mi bo po drugem skoku prizaneseno,« pojasnjuje.
Küttel se tu ne ustavi. »Težava je v tem, da pregledi potekajo za zaprtimi vrati. Takoj ko se vrata zaprejo, se sklepajo posli,« preprosto pojasni. Veliko dajo za misliti tudi besede nekdanjega kontrolorja Seppa Gratzerja. Za Blick je povedal, da nikoli niso želeli igrati policije in nekoga ujeti na silo.
Besede, ki se pojavljajo v medijih, vzbujajo dvom o pregledih opreme. Christian Kathol, vodja za materiale pri Mednarodni smučarski zveze FIS, priznava, da meritve ne morejo biti vedno stoodstotno točne. Dodaja tudi, kar je morda presenetljivo, da vsi skakalci niso pregledani. »Nimamo časa za vse in imamo tudi premalo kontrolorjev,« pojasnjuje. Vseeno pa naj bi bilo pregledanih 80, 85 odstotkov skakalcev.
