Tiskane izdaje
Östersund – Biatlonska karavana se je v neusmiljenem vetru, ki je včeraj odpihnil zasledovalni tekmi, poslovila od uvodne postaje sezone v Skandinaviji in je zdaj pred njo selitev v Hochfilzen na Tirolskem. Tega prizorišča so veseli tudi v slovenskem taboru, saj so bili tam ponavadi boljši kot ob švedskem uvodu. Za začetek je bil sicer med Slovenci najuspešnejši Klemen Bauer.
Jakov Fak, prvi adut biatlonske izbrane vrste, je podobno kot pred enim letom na premieri sezone krepko zaostal za najboljšimi, kar razkriva tudi 42. mesto v skupnem seštevku po dveh preizkušnjah, tekmi na 20 km ter šprintu. Precej višje je Bauer. Zagotovo bi bil tudi ob koncu zime navdušen nad spoznanjem o najboljši deseterici – zdaj je namreč prav 10. Že na uvodni tekmi je bil 9., ostaja pa nekaj slabe volje, ker ga je prav za konec v šprintu polomil v streljanju, ob le eni zgrešeni tarči manj bi bil še v drugo tik ob izbrani eliti. Precej ugank skriva strelski učinek Teje Gregorin, v drugem kakovostnem delu slovenske izbrane vrste pa ni senzacionalnih novosti.
Včerajšnja odpoved obeh zasledovanj je bila kajpak nujno zlo, toda prav nihče med trenerji ni imel pripomb nad odločitvijo, tokrat po uradnem sporočilu Slovenca Boruta Nunarja. Ob odsotnosti tekmovalnega direktorja mednarodne zveze Franza Bergerja, ki je moral že med tekmo na Švedskem odpotovati na prizorišče naslednje predstave v svoj Hochfilzen, je najodgovornejša vloga pripadla prav slovenskemu funkcionarju, nekoč trenerju in pozneje direktorju naše izbrane vrste, zdaj Bergerjevemu pomočniku. »Res mu ni ostalo drugega kot prekinitev tekme, saj je bil veter iz minute v minuto močnejši. Pri nastrelitvi pred začetkom še ni kazalo tako hudo, ob koncu pa je vendarle šlo za varnost tekmovalcev,« je poudaril glavni trener slovenskih biatloncev Uroš Velepec.
Za začetek nikakor ni hotel zganjati preplaha, Fakova slaba uvodna bera ga še zdaleč ni presenetila: »To, da je šprintersko tekmo prestal brez bolečine v rami, je zame enakovredno olimpijski kolajni.« Ob tem je seveda pristavil, da je zdravljenje poškodbe za poldrugi mesec prekrojilo običajen ritem treninga, zato ob začetku sezone še nikakor ne gre pričakovati vrhunske pripravljenosti. Res pa je tudi, da bi že Hochfilzen – kot pogosto v preteklosti – lahko slovenskemu biatlonu ponudil precej lepšo podobo kot Östersund. In tudi to Velepca ne preseneča. »Gre za psiho, saj 16 dni bivanja na Švedskem terja davek, vrnitev domov pred odhodom v Avstrijo pa vsakogar razveseli. Za povrh je v Hochfilznu vedno naravna snežna podlaga, kar je za naš servis, v katerem so le trije, zelo pomembno. Umetni sneg namreč ponuja precej več ugank in zahteva več različnih testiranj,« je po telefonu iz Skandinavije poudaril slovenski trener.
