Brez ponovitve zlatega Ruhpoldinga 2012

Kontiolahti – Četrtkov večer slovenskih pričakovanj se na prizorišču največjega dogodka v biatlonski sezoni ni razpletel po želenem scenariju. Dasiravno je Jakov Fak vnovič potrdil konkurenčnost v boju za vrh, povsem brezhibno le ni nastopil. Dve zgrešeni tarči sta ga oddaljili od stopničk, tako kot lani na OI pa je bil zmagovalec 20-kilometrske tekme Francoz Martin Fourcade.

Na vzhod Finske se je končno vrnila zima, prvič na tem prvenstvu je tekmovalni večer minil v suhem severnem mrazu, kot se pravzaprav spodobi za ta del Evrope v prvi polovici marca. A prav nikogar med navzočimi na progi in strelišču to ni motilo, saj so bile tako razmere za posameznike zelo pravične. Nenazadnje je to razkril tudi končni vrstni red, pri katerem tokrat res ni bilo senzacij: zmage se je veselil najboljši biatlonec zadnjih let Martin Fourcade, za njim sta bila njegov veliki tekmec Emil Hegle Svendsen, štirikratni svetovni prvak s prejšnjega prvenstva 2013, in Ondrej Moravec, ki je tako nadaljeval imeniten vzpon češkega biatlona.

Udarni slovenski adut Jakov Fak je potrdil svojo dobro telesno pripravljenost, dosegel 4. tekaški čas, tokrat pri njem niti ni bilo bolečih spodrsljajev pri streljanju leže, a ker je stoje obakrat zgrešil po eno tarčo, je ostal od odra za najboljše tri vendarle predaleč. »Vem, priložnosti za kolajno, ki si jo tu res želim, je iz dneva v dan manj, vseeno pa se bom za njo še močno potrudil na prihajajoči tekmi s skupinskim štartom,« se je že kmalu po sinočnjem nastopu Fak ozrl k sklepnemu posamičnemu izzivu na prvenstvu. Ko pa je razmišljal o 10. mestu na tej 20-kilometrski preizkušnji, je dejal takole: »Res mi ni šlo vse po načrtih. Pri postanku stoje nisem mogel povsem umiriti nog, zato tudi ni bilo želenega enakomernega ritma streljanja. Za sleherno tarčo sem se moral zelo potruditi. Podobno pa sem tudi v smučini moral vložiti veliko energije, nekajkrat se mi je zdelo, da učinek ni na želeni ravni.«

Končni izidi so sicer pokazali tekaško konkurenčnost vodilnega slovenskega biatlonca, nenazadnje bi bil z eno zgrešeno tarčo manj v boju za uvrstitev na oder. Vendar pa tokrat ni dočakal ponovitve sanjskega dne izpred treh let, ko je prav v zahtevni 20-kilometrski preizkušnji na prvenstvu v Ruhpoldingu ugnal vso konkurenco in na vrhu zamenjal Martina Fourcada, takrat zmagovalca vseh treh drugih posamičnih moških disciplin. Francoz pa se včeraj ni dal. Tako kot lani v olimpijskem Sočiju ter na prejšnjem prvenstvu, pred dvema letoma v Novem Mestu na Moravskem, mu ni bil nihče kos. »Očitno mi ta disciplina ustreza, pred tekmo sem zjutraj razmišljal, da sem bil v zadnjih desetih nastopih sedemkrat na vrhu. Vseeno pa se moraš na SP za zmago vedno zelo potruditi,« 26-letni francoski as s prebivališčem v Font Romeuu, dobro znanem pripravljalnem taboru slovenskih športnikov, največkrat plavalcev.

Jakov Fak se je pred včerajšnjo tekmo sicer počutil dobro, lepo je razporedil tri dneve brez tekme in tudi pred sklepnim koncem tedna sinoči še ni bil videti zaskrbljen. O nastopu v jutrišnji štafetni preizkušnji bo še premislil danes, a obenem verjame v uspešno regeneracijo tudi po tej 20-kilometrski tekmi, zato naj bi bilo dovolj moči za predvideni spored do konca prvenstva.

Končna uvrstitev na 10. mesto seveda ni navdušila dvakratnega zmagovalca tekem za svetovni pokal pred enim mesecem in tretjeuvrščenega v skupnem seštevku sezone, a ostal je na ravni doslej doseženega v Kontiolahtiju z jasnimi smernicami prodora k vrhu. Klemen Bauer (23.) in Janez Marič (32.) sta se odrezala bolje kot ob ponesrečenem uvodu, le novinec Lenart Oblak je na 101. mestu med 125 nastopajočimi ostal daleč od zgornje polovice.

»Tokrat sem prvič na tem prvenstvu zadovoljen z opravljenim, seveda pa mi je žal, da ni bilo še vidnejšega mesta in tako tudi izhodišča za nedeljski skupinski štart,« je omenil Bauer. Marič se je sploh prvič v sezoni prebil med dobitnike točk, po treh brezhibnih strelskih postankih mu je kazalo spodbudno, za konec pa mu je le zmanjkalo popolne zbranosti, tako da je zgrešil dvakrat. A že po prihodu v bazni tabor, oddaljen 15 km od štadiona, so Mariču kot drugim članom slovenskega moštva misli že uhajale k novi preizkušnji, jutrišnji moški štafeti …