Brez zmešnjave v glavi do najboljšega štarta

Peter Prevc na prvi posamični tekmi te sezone do 5. mesta, Anžetu Lanišku prve točke v svetovnem pokalu.

Objavljeno
24. november 2014 00.17
Miha Šimnovec, poročevalec
Miha Šimnovec, poročevalec
Klingenthal – Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je v poolimpijsko sezono svetovnega pokala 2014/15 odrinil z dvema 5. mestoma. Potem ko je skupaj z Jernejem Damjanom, Robertom Kranjcem in Jurijem Tepešem po tej uvrstitvi posegel na sobotni ekipni preizkušnji, je na tem položaju končal tudi včerajšnjo posamično tekmo v areni Vogtland, kjer sta od naših do točk skočila še Anže Lanišek (21.) in Matjaž Pungertar (26.).

Prevc je vse od petkovega uradnega treninga v Klingenthalu stopnjeval svoje nastope in jim počasi dodajal metre, najboljši skok pa prikazal prav za konec. V včerajšnjem finalu je namreč poletel 136,5 metra daleč, kar je bil tretji dosežek druge serije – boljšega sta imela le češki zmagovalec Roman Koudelka (139,5 m) in drugouvrščeni Avstrijec Stefan Kraft (136 m) –, s katerim se je naš as z 8. mesta povzpel na peto. Kako zelo se ga je razveselil, je pokazal z dvignjeno in močno stisnjeno desno pestjo.

»Moram priznati, da sem kar malo presenečen, kako dobro se je izšlo,« je uvodoma povedal v smehu in pripomnil, da je – četudi v petek še ni začel povsem po načrtih – ostal miren. »Vedel sem, kaj moram storiti, v glavi pa nisem imel nobene zmešnjave, ki bi me lahko vrgla s tira,« je pojasnil 22-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki je znova dokazal, da je najmočnejši v težkih razmerah, kakršne so bile v finalu.

»Nekateri se že šalijo, da sem imun na veter, vendar je običajno tako, da ob dobrem skoku slabe razmere nimajo takšnega vpliva,« je bil zadovoljen s svojim finalnim nastopom, na katerem lahko gradi naprej. Nadeja se, da bo v nadaljevanju sezone uprizoril še čim več podobnih ali še boljših. Njegov doslej najboljši štart v sezono ga navdihuje, upa pa, da na njem ne bo zaspal in da bo še naprej trdo treniral.

Zaradi dobrega začetka se bo lahko v sredo mirno odpravil na drugo postajo v Kuusamo. Pa bo odletel na Finsko – glede na to, da je vodstvo Smučarske zveze Slovenije (SZS) zagrozilo, da skakalcem ne bo dovolilo tekmovati, če ne bodo pred tem podpisali pogodb? »Jaz o teh grožnjah ne vem ničesar. Od četrtka zjutraj, ko sem se usedel v kombi, nisem imel nobenega stika s Slovenijo ...«

Potem ko so ga na ekipni preizkušnji, ki so jo na veliko veselje domačih navijačev pred Japonci in Norvežani dobili Nemci, od vseh še najbolj presenetili četrtouvrščeni Finci, za katerimi so Slovenci zaostali za 2,7 točke, je bil zanj včeraj največje presenečenje dneva Anže Lanišek. »Zares je odlično unovčil smolo oziroma poškodbo Kamila Stocha,« je Prevc še pohvalil mladega reprezentančnega kolega, ki je šele tik pred zdajci izvedel, da bo lahko kljub vsemu nastopil na tekmi.

»Kmalu po tistem, ko sem se pripeljal na skakalnico, na kateri sem nameraval opravljati vlogo predtekmovalca, so mi sporočili, da bom skakal namesto poškodovanega Stocha. Me je pa na to možnost že v hotelu opozoril Peter Slatnar (proizvajalec vezi), češ da naj se za vsak primer ne najem preveč,« je razkril 18-letni Domžalčan, ki je s skokoma, dolgima 129,5 in 125,5 metra, pristal na 21. mestu, potem ko je v finalu pridobil tri mesta. Tako si je priskakal krstnih deset točk v svetovnem pokalu.

»Zaradi vsega, kar se mi je zgodilo danes, tega dneva nikoli ne bom pozabil. Zares sem vesel prvih točk, upam, da jih bom osvojil še več,« je bil dobre volje Lanišek, ki ga – ker je že od malih nog skakal naokoli in povrhu z zelenim nogometnim dresom – kličejo tudi »žaba«. Uspešen dan SSK Mengeš, pri katerem talente vzgaja Aleš Selak, ki je bil tudi trener svetovnega prvaka Roka Benkoviča, je s 26. mestom dopolnil naš tretji finalist Matjaž Pungertar (132 m in 122,5 m).

»Glede na to, da sem se komaj prebil skozi kvalifikacije, sem zelo zadovoljen. To je tudi moj najboljši štart doslej, ki mi pomeni veliko spodbudo za naprej,« je bil nasmejan tudi 24-letnik iz Vrhpolja pri Kamniku. Razlogov za zadovoljstvo pa včeraj nista imela preostala naša tekmovalca; medtem ko se je Juriju Tepešu (125 m) z 31. mestom za pičlo desetinko točke iz rok izmuznil nastop v finalu, je Jernej Damjan (122,5 m) s 36. mestom iztržil bistveno manj, kot je ta čas sposoben. »To je bila moja napaka. V želji po čim boljšem dosežku sem želel še malo dodati, vendar pa tega nisem storil pravilno,« se je s pepelom posul 31-letni Ljubljančan.