Bron odnesel doskok po daljavi, ki je ni pričakoval

Falun – Peter Prevc je še drugič v slabih dveh tednih na lastni koži občutil, kako tanka je črta, ki loči navdušenje od razočaranja. Potem ko je v Vikersundu dan po rekordu pristal na vrhu doskočišča, je posamično tekmo na veliki napravi na nordijskem SP končal na nehvaležnem 4. mestu – vsega 1,1 točke za tretjeuvrščenim Runejem Velto.

Vlogo velikega favorita je upravičil Nemec Severin Freund (134 m in 135,5 m), ki je z najboljšima dosežkoma obeh serij, v finalu je še za pol metra izboljšal svoj lanski rekord skakalnice Lugnet, prepričljivo osvojil zlato. Najbližjega zasledovalca, Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja (128 m in 130 m), čigar delnice niti približno niso kotirale tako visoko, je preskočil kar za 22,3 točke!

»Severin je bil suveren, sploh njegov finalni nastop. Brez besed sem,« se je novemu svetovnemu prvaku priklonil Prevc (134 m in 125,5 m), ki je v uvodni seriji s še večjo pomočjo vetra (– 15,5) poletel enako daleč kakor Freund (– 11,2). »Vzgornik, ki me je ponesel daleč proti dnu naprave, me je presenetil. Moram priznati, da res nisem bil pripravljen na takšno daljavo, zaradi česar nisem pristal najbolje, posledično pa sem prejel nižje ocene za slog (16,5, 17, 17, 18, 19),« je skakalec kranjskega Triglava nakazal, kje je po vsej verjetnosti izgubil bronasto kolajno.

Četrti je bil že po prvem »polčasu«, le 1,2 točke za Schlierenzauerjem, 4,5 za drugouvrščenim Norvežanom Andersom Bardalom (131,5 m) in 9,3 za vodilnim Freundom. A je imel na drugi strani tudi samo 3,6 točke naskoka pred osmouvrščenim Velto (126,5 m), ki je z drugim dosežkom finala (128,5 m) kot po tekočem traku pridobival mesta. Kakor se je izkazalo pozneje, je bilo to dovolj za bronasto kolajno, ki jo je »izpulil« iz rok Prevcu, potem ko je mimo njega skočil na najnižjo stopničko in ga potisnil tik pod zmagovalni oder.

Najboljši slovenski skakalec Peter Prevc, ki tako po nordijskem SP v dolini Fiemme 2013 prvič ostaja brez posamičnega odličja na velikem tekmovanju, je zanj ne najbolj srečen razplet sprejel zelo mirno. Očitno je prvo razočaranje »prebolel« že na kontroli opreme, na katero so ga odvlekli takoj po preizkušnji. »Preverili so dolžino rokava, dresa na nogi, debelino šivov in čevlje,« je zaupal, medtem ko ga je že čakal tudi spremljevalec na dopinško kontrolo.

A mu je pustil še toliko časa, da je spregovoril za slovenske medije. »Oba skoka sta bila zelo dobra, vendar pa so bili trije toliko boljši od mene, da sem zaostal za njimi in jim lahko le čestitam. Na zmagovalnem odru je prostor le za tri,« je razmišljal na glas in glede minimalnega zaostanka dejal, da se je razpletlo, kot se pač je. »Lahko bi bil tudi peti, če ga ne bi v finalu malo polomil Bardal. Potem se ne bi nihče obremenjeval zavoljo tako majhnega zaostanka. Nekateri so mi rekli, da bi bilo bolje, če bi bil sedmi, češ da je četrto mesto uvrstitev, ki nikomur ne ostane v spominu. Meni pa bo – tudi zaradi zanimive tekme, v kateri sem zelo užival,« je strnil vtise.

Zatem se je ozrl že proti jutrišnji ekipni preizkušnji. »Nadejam se, da bom ohranil odlične občutke. V počepu sem se tokrat počutil zelo dobro, tudi odskoka sta bila najboljša v zadnjih dneh, zato pa sem imel v zraku še določene težave, tako da me do ekipne preizkušnje, na kateri je možno čisto vse, čaka še nekaj dela,« je še povedal Prevc, medtem ko so Nemci v izteku slavili zmago Freunda, ki seveda ni skrival velikega navdušenja: »Uspela sta mi dva odlična skoka, izboljšal sem lastni rekord in osvojil zlato lovoriko. Ta dan mi bo za vselej ostal v spominu.«

Kot je bilo tudi pričakovati, so preostali trije slovenski reprezentanti zgolj od daleč gledali boj za odličja. Jernej Damjan (116,5 m in 121 m) je pristal na 25. mestu, na katerem je bil že po uvodni seriji. »Poskušal sem vse, da bi odkril kaj pametnega, želenih daljav pa ni bilo od nikoder,« je črto pod svoj nastop potegnil 31-letni Ljubljančan, ki je za las – za pičle 0,3 točke – dobil interni dvoboj s sostanovalcem Nejcem Dežmanom (116,5 m in 120 m). »Skoka se mi nista zdela slaba, samo v drugem delu me preprosto ni odneslo,« je izjavil devet let mlajši Kranjčan. Najbolj potrt pa je bil Matjaž Pungertar (110,5 m), ki je s 37. mestom finale spremljal le kot gledalec. »Potem ko sem odrinil, nisem začutil nobene podpore, dobil sem jo šele pred pristankom, ko je bilo že prepozno,« je bil razočaran 24-letni Vrhpoljčan, za katerega se je tako prvenstvo v Falunu že končalo.