Dekleta se niso zlomila, a manjkala je sproščenost

Špela Rogelj se je prepozno otresla treme, a je z zadnjim skokom dobila potrditev dobre pripravljenosti pred SP.

Objavljeno
15. februar 2015 23.23
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
Ljubno ob Savinji – Medtem ko se je prirediteljem v Zgornji Savinjski dolini smejalo zaradi množice navijačev okoli izteka skakalnice pod Rajhovko, so dekleta, zlasti prva slovenska skakalka Špela Rogelj, na svojih plečih čutila breme pričakovanj vsakega od njih. In tako tudi ostala brez izpolnjenega cilja – prvih stopničk na domači tekmi.

Rogljeva je bila sicer pozno popoldne, ko sta bili obe tekmi za njo in se je v že praznem ciljnem izteku še pogovarjala s svojimi navijači, vseeno nasmejana. Oddahnila si je, da sta tekmi in številne obveznosti za njo, pa tudi, ker je konec tedna na Ljubnem zaključila s skokom, kakršnega si je želela – 88,5 m. Izguba zmagovalnega odra (zgrešila ga je za 1,1 točke, zmago pa za 2,2) je bila sicer boleča, toda 20-letnica, ki je bila po sedmem mestu na prvi tekmi na robu solz, je sprejela tudi četrto mesto. »Malo je zmanjkalo, a sem zadovoljna predvsem zaradi drugega skoka, s katerim sem bila konkurenčna tudi najboljšim skakalkam. Malo sem žalostna, ker se mi nisem prebila na zmagovalni oder in ker je zmanjkalo tako malo. Ampak vidim, da sem na pravi poti, zato sem pomirjena. Menim, da sem z zadnjim skokom pokazala, da sem še vedno v dobri formi,« je ocenila Rogljeva in se za boljši nedeljski nastop zahvalila psihologinji, pomagala ji je premleti sobotno tremo, upoštevala je tudi nasvet trenerja Staneta Baloha, naj se umiri.

»Še enkrat se je pokazalo, da je treba za zmagovalni oder narediti dva dobra skoka. Špela je bila najboljša v drugo, a je imela malo preveč zaostanka po prvi seriji. Smo zadovoljni, čeprav smo si res želeli stopničk doma na Ljubnem, pred toliko gledalci. Upali smo nanje, spet bomo poskusili naslednje leto,« je povedal trener, tudi sam pa kot manjkajoči delček izpostavil visoka pričakovanja. »Vem, da domača tekma predstavlja določen pritisk. Velikokrat zmanjka le malenkost, da se želja ne izpolni. Sicer se dekleta niso zlomila, je pa bilo premalo tiste sproščenosti, s katero bi lahko postavila piko na i,« je še povedal »Sten« in bil ob majhnih razlikah med tekmovalkami na vrhu prepričan, da se bo Rogljeva lahko kmalu spet vrnila ob bok Avstrijki Danieli Iraschko-Stolz in Japonki Sari Takanaši, ki sta si včeraj razdelili zmago.

Dve uvrstitvi med deseterico je zabeležila tudi Maja Vtič, ki je bila osmoljenka v soboto, ko je bila po prvi seriji tretja. Ocenila je, da sta šesto in sedmo mesto očitno njen doseg v tej sezoni, je pa Baloh pripomnil, da bo prej ali slej že skočila na vrh. »Nisem razočarana, lahko bi bilo pa tudi bolje. Nisem naredila dovolj dobrih skokov za višje uvrstitve, to moram sprejeti. Pričakovanja niti niso bila tako visoka, zadovoljna sem s stalnim uvrščanjem med prvo deseterico,« je povedala. Kar sedem let starejša od reprezentančne kolegice Rogljeve je pomembnost domače tekme prenašala bolje, dejala pa, da je bila to kar dobra psihološka priprava za svetovno prvenstvo v Falunu.

O naslednji veliki preizkušnji se je na Ljubnem kar veliko govorilo, tudi preostala trojica, ki jo bo Baloh odpeljal na Švedsko – Eva Logar, Katja Požun in Urša Bogataj – je že kovala nove načrte. Za počitek nimajo časa, znova se bodo morale hitro privaditi na novo napravo. Morda pa bo šlo v Falunu lažje, ljubenska skakalnica je (bila še zadnjič) zahteven zalogaj. Zdaj jo čaka posodobitev, tudi o njej se že veliko govori, a konkretnih rešitev in načrtov še ni. Z njimi bi veljalo pohiteti, da se prihodnje leto spet vrne takšna množica navijačev – v dveh dneh so jih našteli več kot 10.000.